Slovenija odstopila od pogodbe o energetski listini. Kakšne bodo posledice?

vir: Pixabay

Prejšnji teden je slovenska vlada prišla do zaključka, da so zaveze iz pogodbe o energetski listini preživete in zastarele. Zato je sprejela pobudo, da od nje odstopi. Sicer gre tudi za uresničitev predvolilne obljube, ki so jo v Gibanju svoboda dali nevladnim organizacijam pod okriljem Glas ljudstva.

Gre za pogodbo, ki je večstranski okvir za sodelovanje na energetskem področju in je namenjena vzpodbujanju energetske varnosti z bolj odprtimi in konkurenčnimi energetskimi trgi, spoštovanjem načel trajnostnega razvoja in suverenostjo nad energetskimi viri na podlagi načel iz Energetske listine. Slovenija jo je ratificirala leta 1997, v veljavo pa je stopila 1998.

Na ministrstvu za infrastrukturo so po seji vlade 10. novembra pogodbo označili za veliko oviro pri učinkoviti okolijsko-podnebni ter odgovorni energetski politiki. O zastarelosti je že konec prejšnjega meseca prvi govoril minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Ministrstvo za zunanje zadeve pa je še sporočilo, da je od takrat širitev Evropske unije (EU) in nadaljnja integracija odprla nove možnosti za naložbeno sodelovanje na področju energije ter zagotavljanje pravne varnosti posameznih akterjev v energetskem sektorju.

Glede slednjega namreč kot enega ključnih problemov vidijo institut reševanja naložbenih sporov, ki v primeru spora s pogodbenico to rešuje mimo rednih sodišč preko mednarodne arbitraže. Po ministrovih besedah gre tu za vse spore.

Slovenski odstop ne bo popoln

Po večletnih pogajanjih je bil konec junija dosežen načelni dogovor o posodobitvi pogodbe o energetski listini, o sprejetju pa države podpisnice odločajo na današnji konferenci. Na odločitev slovenske vlade o odstopu to ni imelo bistvenega vpliva, četudi priznavajo nekatere pomembe spremembe in posodobitve, ki pa po njeni oceni niso zadostne. Kljub temu pa bo Slovenija ostala opazovalka in kot taka sodelovala v okviru konference, ker si želi še naprej spremljati učinkovitost pogodbe.

Na tem področju Slovenija ostaja sicer še vedno podpisnica mednarodne energetske listine iz leta 2015. Slednja sicer ni pravno zavezujoča. Namenjena je spodbujanju vzajemno koristnega energetskega sodelovanja na globalni ravni z namenom energetske varnosti in trajnosti.

Kaj so neugodnosti listine za Slovenijo?

Pogodba v praksi omogoča, da v primeru spremenjenih pogojev za investicijo investitor lahko državo toži za odškodnino. Če na primer po investiciji pride do spremembe zakona, ki investitorju pogoje poslabša, je slednji upravičen do obravnave na arbitražnem sodišču. Načeloma to zagotavlja stabilnost okolja, v katerega vlagatelj vstopa. Država je torej tistim, ki vlagajo v njene energetske resurse, dolžna zagotoviti pošteno obravnavo, brez da bi jih po že vloženih sredstvih nenadoma odslovila in jih pustila s finančno luknjo.

Tak primer je trenutno aktualen v Sloveniji, kar bi lahko v veliki meri bil povod za tako odločitev vlade. Gre za že več kot tri leta dolg spor z britansko družbo Ascent Resources glede črpanja plina v Petišovcih. Tožbo, v kateri zahtevajo pol milijarde evrov odškodnine, so, kot to dopušča pogodba, avgusta predali arbitražnemu tribunalu, po tem ko so jo napovedali lani spomladi. Očitek leti na kršitve dvostranskega investicijskega sporazuma med Združenim kraljestvom in Slovenijo in pogodbe o energetski listini.

Spor je vezan Arsovo okoljevarstveno omejevanje aktivnosti britanske plinske družbe s podporo ministra za okolje, Jureta Lebna, iz časa Šarčeve vlade in letošnjo slovensko prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga, s čimer je družba izgubila možnost črpanja plina v Prekmurju, v katerega so vložili 50 milijonov evrov. Med njenimi delničarji je to sprožilo veliko zgražanje, zardi česar se je primer prenesel na Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID) s sedežem v Washingtonu. Vlogo je skupno oddala tudi hčerinska družba Ascent Slovenia.

Glede na edino preteklo slovensko izkušnjo bo proces predvidoma dolg. V prvem primeru, ko je družba tožila Slovenijo preko pogodbe o energetski listini, je leta 2003 Hrvatska elektroprivreda (HEP), polovična lastnica krške nuklearke, to storila zaradi nedobave električne energije med julijem 2002 in aprilom 2003. Spor je trajal več kot desetletje in se končal leta 2015 in sicer na škodo Sloveniji, ki je morala izplačati 42 milijonov evrov z obrestmi.

Za prihodnost to pomeni potencialno enako dolgo ali celo daljšo obravnavo. Ker odstop od pogodbe ni retroaktiven, se namreč tožba Ascent Resources ne umika. V zgolj približno tretjini vseh primerov tožb je sodišče odločilo v prid držav, tu pa ne kaže nič drugače, saj je britansko podjetje v nič vložilo veliko vsoto sredstev za projekt, ki so jim ga odrekli, do tega pa je po njihovih besedah prišlo zaradi negativne in lažnive Lebnove kampanje proti njim.

Percepcija v mednarodni skupnosti

Ni dvoma o tem, da si Slovenija, tako s sporom, še posebej če bo arbitraža dosodila v korist Britancev, kot z odstopom od listine, katere namen je zagotavljanje stabilnega okolja za vlagatelje, pridobila slab ugled med energetskimi vlagatelji. Vsak potencialni novi vlagatelj bo tako večkrat premislil, preden se bo odločil za investicijo pri nas. Ravno v času energetske krize bi se to lahko razvilo v resen problem.

Vendar pa ne glede na to Slovenija ni edina država, ki je napovedala odstop od listine, ki je sicer podpisana s strani enainpetdesetih držav. Italiji, ki je to storila že leta 2016, nameravajo slediti tudi druge, precej raznolike članice EU in sicer Poljska, Španija, Nizozemska, Francija, Belgija, Nemčija in nazadnje Luksemburg.

Na presenečenje nekaterih aktivistov je prva odstop že avgusta napovedala Poljska. Vlada je tam odstop utemeljila s tem, da klavzula o reševanju sporov med vlagateljem in državo (ISDS) iz listine predstavlja “grožnjo avtonomiji prava EU in načelu vzajemnega zaupanja med državami članicami” in jo je treba prekiniti, “da se zagotovi pravna varnost v pravnem redu EU“.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstop utemeljil podobno kot naša vlada, s tem da je listina zastarela, predvsem pa, da ta služi interesu korporacij, hkrati pa onemogoča zelene načrte državam samim in uresničevanje pariškega podnebnega sporazuma.

Podobne razloge, torej zastarelost, možnost zlorabe multinacionalk, neskladnost s podnebnimi sporazumi ipd. so bili navedeni pri vseh državah, ki so stopile na pot odstopa. Evropska komisija ima sicer drugačno stališče in članice EU spodbuja, da sprejmejo prenovljeno obliko. Prihodnost pogodbe je trenutno torej še odprta, a je od štirih najmočnejših in najpomembnejših evropskih držav podpira le še Združeno kraljestvo, ki pa je, ironično, EU zapustilo.

8 komentarjev

  1. No, tole je tema za javno razpravo – javno priznanih strokovnjakov- energetikov
    in poslancev v DZ naše R. Slovenije.
    Mar ne ?
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan: ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komunsocializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd

  2. Zeleni načrti so v glavnem neumnost, ki bo požrla ogromno denarja, ljudem znižala kvaliteto življenja, podnebno pa bodo neučinkoviti. To se v Evropi najlepše vidi v primeru Nemčije. Kljub ogromnim investicijam v “zeleno” energetiko je stabilnost njihovega energetskega sistema čedalje bolj krhka. Tudi pri njih je politika prevladala nad zdravo pametjo, tako kot v slovenskih Butalah.

    • Kaj se vtikaš? Mefisto ima, za razliko od tebe, dobre komentarje, tvoji so pa (milo rečeno) sarkastični. Tale zadnji celo nesramen.
      Moj komentar zgoraj, namenjen Mefistu, ni imel žaljivega namena. Samo poudariti sem želela, da se je v razmerah, ko nam vlada “svoboda”, treba zanesti samo na sebe.
      Sicer sem pa tudi jaz stara in si drv nisem sama pripravila. Ta mladi so mi jih, ker cenijo mene in moja leta.

Komentiraj