Slovenija naredila napredek pri gospodarskih razmerah, strukturne spremembe ostajajo neuresnične, pravi Evropska komisija

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Na splošno je Slovenija pri izvajanju priporočil iz leta 2018 dosegla omejen napredek, pravi poročilo Evropske komisije. Na nekaterih področjih, kot je denimo zdravstvo, pa Komisija ugotavlja, da napredka ni bilo.

Komisija je napredek Slovenije pri uresničevanju lanskih reformnih, proračunskih in naložbenih priporočil ocenila z oznakami "nekaj napredka", "omejen napredek" in "ni napredka". Te ocene je komisija podala v okviru poročil o gospodarskih in socialnih razmerah v vseh članicah EU, ki so del zimskega gospodarskega svežnja, objavljenega danes v Bruslju.

Napredek le na treh področjih


Evropska komisija je prepoznala, da je Slovenija naredila omejen določen napredek, ki pa ne zajema določenih sistemskih področij. Tako je Komisija navedla, da Slovenija pripravlja dodatne instrumente, ki jih financira EU, za izboljšanje lastniškega financiranja. Poleg tega naj bi Zakon o spodbujanju investicij prinašal izboljšave, vendar sta upravno breme in regulativna omejevalnost še vedno problem.

Pri privatizaciji pa je Slovenija naredila pomemben korak s privatizacijo 65 % delnic svoje največje banke Nove Ljubljanske banke (NLB), ki je bila do privatizacije v popolni lasti države, in z začetkom postopka prodaje Abanke, tretje največje slovenske banke, navaja Evropska komisija v svojem poročilu.

Pozitivni trendi, ki pa so pod vprašajem



Slovensko gospodarstvo trenutno trdno raste, vendar bi bilo z okrepitvijo naložb in obravnavanjem izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva, mogoče povečati njegovo odpornost na prihodnje pretrese, pravi Komisija. Strukturne reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe postajajo vse nujnejše, če želi Slovenija zagotoviti, da bo ostala na poti trajnostne rasti.

Poleg tega se začasni konsolidacijski ukrepi zdaj iztekajo in v javnem sektorju je bilo dogovorjeno znatno povečanje plač. Fiskalni svet je večkrat poudaril, da bi bila predvidena fiskalna politika prociklična, opozarja poročilo. Kar se tiče napredka pri doseganju nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020, je Slovenija že dosegla ali pa je na dobri poti, da doseže nacionalne cilje glede stopenj zgodnjega opuščanja šolanja, deleža prebivalstva s terciarno izobrazbo, energijske učinkovitosti in emisij toplogrednih plinov. Vendar se Slovenija odmika od cilja za leto 2020 pri energiji iz obnovljivih virov in izdatkih za raziskave in razvoj.

Ključna strukturna vprašanja


Slovenija, po mnenju Evropske komisije, dosega razmeroma dobre rezultate pri večini kazalnikov iz pregleda socialnih kazalnikov, ki podpirajo evropski steber socialnih pravic. Dohodkovna neenakost je nizka. Sistem izobraževanja in usposabljanja na splošno dobro deluje, vendar bi se pravičnost sistema lahko izboljšala. Tveganje revščine in socialne izključenosti se je v zadnjih letih zmanjšalo, vendar je udeležba starejših in nizko usposobljenih delavcev na trgu dela nizka, revščina v starosti pa je še vedno izziv.

Zagotavljanje ustreznih pokojnin ostaja izziv, saj so nekateri prejemniki pokojnin še vedno na pragu revščine ali pod njim. Financiranje zdravstvenega sistema je trenutno zelo ciklično in neustrezno za soočanje s pričakovanimi povišanji stroškov zaradi staranja prebivalstva in tehnoloških sprememb, ugotavlja Evropska komisija. Čakalne dobe in javno naročanje v zdravstvu so kljub nedavnim prizadevanjem za izboljšanje še vedno neučinkoviti. Slovenija nima krovnega zakona, ki bi zajemal dolgotrajno oskrbo.

Čeprav se poslovno okolje izboljšuje, so zanj še vedno značilni omejujoči predpisi in upravno breme ter nekatere pomanjkljivosti v javnem naročanju. Regulativne omejitve, tudi pri ključnih poklicih, in upravno breme so še vedno zaznani kot ovire za naložbe in veljajo za enega najbolj problematičnih dejavnikov pri poslovanju v Sloveniji. Pogosto dolgotrajni gospodarski sodni postopki lahko vplivajo na pripravljenost podjetij za vstop na trg ali naložbe.

Konkurenco, preglednost in neodvisen nadzor pri javnem naročanju bi bilo mogoče še izboljšati. Delež javnih razpisov, pri katerih je bila prejeta samo ena ponudba, ostaja visok, kot tudi delež javnih naročil, ki se izvedejo brez javnega razpisa. Okrepitev ukrepov za preprečevanje dogovorjenega oddajanja ponudb in korupcije bi prav tako zmanjšala tveganje nepotrebno visokih stroškov javnih naročil.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike