Slovenija na poti policijske države? Dr. Vinko Gorenak: nikakor, a s širitvijo policijskih pooblastil previdno!

Zadnje dni del strokovne javnosti, predvsem pa informacijsko pooblaščenko, razburja zadnji predlog sprememb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in zaradi aktualne varnostne situacije predvideva precejšnje širjenje policijskih pooblastil.

Prah dviguje predvsem uvedba električnega paralizatorja, policijskega nadzora in snemanja z droni, avtomatizirana prepoznava registrskih tablic, obdelava podatkov o letalskih potnikih in obdelava biometričnih podatkov ter širitev pooblastil na področju pogrešanih oseb.

Za mnenje glede predlaganih sprememb in kritik na njihov račun smo se obrnili na nekdanjega policijskega komandirja, kasneje državnega sekretarja in notranjega ministra, sedaj poslanca, dr. Vinka Gorenaka.

Ta meni, da so želje policije po večjih pooblastilih razumljive, vendar je treba biti pri širitvi teh skrajno previden in restriktiven. 

Osnutek sprememb in dopolnitev zakona je ministrstvo zainteresirani in strokovni javnosti predstavilo že konec lanskega poletja ter zbralo pripombe in predloge, ki so jih po njihovih besedah "skrbno preučili in jih v pripravi predloga ZNPPol večinoma tudi upoštevali."

A drugače trdi urad informacijske pooblaščenke (IP), kjer pravijo, da kljub nekaterim prilagoditvam prvotnega predloga "ostajajo zadržani glede tako široke uvedbe novih policijskih pooblastil brez predhodno izvedene celovite analize vplivov na zasebnost."

Najbolj sporni predlogi

V uradu informacijske pooblaščenke izpostavljajo predvsem:

Preširoko predpisane možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov
Policija želi po zgledu tujih držav uvrsti uporabo brezpilotnih zrakoplovov (dronov) s kamero, s katero bi opravljali avdio in video snemanje pri ogledu kraja dogodka kaznivega dejanja ali prekrška, ogledu kraja prometne nesreče, pri iskanju oseb itd.

Urad informacijskega pooblaščenca pa pravi, da so opredelitve v alinejah predlaganega zakona, kdaj se lahko ta metoda uporabi, preširoke, in posledično pomenijo možnost prekomernega in nesorazmernega poseganja v zasebnost posameznikov.

Avtomatske prepoznave registrskih tablic
Policija predlaga uvedbo sredstev za avtomatizirano prepoznavo registrskih tablic, ki pa bi bila uporabljena le za "najhujše kršitve cestnega prometa, zaradi katerih je treba vozila ali voznika izločiti iz prometa, kot tudi primere, ko je treba izslediti ukradeno vozilo ali iskano osebo." Po prepričanju policije predlagana odločba (ki našteva, kdo jih lahko uporablja in kako), vzpostavlja ustrezne varovalne mehanizme, da se na ta način ne bi izvajal  množičen nadzor nad udeleženci cestnega prometa.


A informacijska pooblaščenka meni, da pri avtomatiziranem nadzoru tablic obstajajo številna nenaslovljena tveganja, ki niso bila ustrezno preučena in obravnavana, zato na predlog daje negativno mnenje.

Zbiranja biometričnih podatkov
Policija navaja, da s tem ureja odvzem in primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice ali drugega biološkega materiala ter primerjavo profilov DNK.

Kot pravijo na policiji, predlaganih sprememb ne razumejo kot podlage za vsesplošno zbiranje podatkov o biometričnih značilnosti oseb, temveč "iz določbe jasno izhaja, da smejo policisti biometrične značilnosti obdelovati pri identifikacijskem postopku, pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj pa, če je to glede na okoliščine storitve konkretnega kaznivega dejanja nujno in potrebno."

V uradu IP pa pripravljalcem novele očitajo, da so opredelitve uporabe: »pri identifikacijskem postopku in pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj preveč splošne, da bi upravičile uporabo navedenih metod."

Raba podatkov o letalskih potnikih.
Na ministrstvu pravijo, da gre za "enega izmed ukrepov za preprečevanje in odkrivanje terorizma," in da je zbiranje ter obdelavo podatkov o letalskih potnikih kot učinkovit pristop prepoznal tudi Evropski svet.

IP v tem primeru nasprotuje vključitvi letov znotraj schengna, češ da predlog  nesorazmerno posega v pravico potnikov do svobodnega gibanja in da ni izkazana potreba, da bi bilo treba vse potnike na notranjih letih tudi avtomatsko tiralično preverjati.

Na zunanjih letih pa ne podpirajo avtomatizirane tiralične kontrole za vse potnike, ampak samo za tiste, ki bi po posebnih merilih bili sumljivi.

Dr. Vinko Gorenak: kaj se je spremenilo od leta 2013, ko je policija že dobila nova pooblastila?

"Policija je edina institucija države, ki ima na razpolago zakonska pooblastila in prisilna sredstva, s katerimi lahko v imenu države na zakonit način posega v svoboščine in pravice posameznikov," spominja strokovnjak za to področje, dr. Vinko Gorenak. Kot pravi, moramo že zaradi tega biti skrajno previdni, kadar policija sama predlaga zakonsko širjenje svojih pooblastil.

Prav zaradi tega moramo po njegovem mnenju že v osnovi nameniti veliko večjo težo tistim strokovnim institucijam države, ki jamčijo izvajanje človekovih pravic in ne policiji.

Dr. Gorenak opozarja, da je policija nova pooblastila pridobila že v času njegovega mandata leta 2013 in se sprašuje, kaj se je, razen večje nevarnosti terorističnih dejanj, od takrat v varnostnem smislu spremenilo.

Sam sicer uvedbi električnega paralizatorja, ki je tudi dvignil precej prahu, ne nasprotuje. In sicer za primere, ko gre za že določene zakonske pogoje uporabe strelnega orožja, torej v primeru neposrednega ogrožanja življenja policista ali tretje osebe.

Bivši notranji minister meni, da bi dovoljena uporaba takšnega paralizatorja denimo rešila življenje policistu iz Posavja, ki ga je pred dobrim mesecem dni zabodel neprištevni nemški državljan.

Slovenija je ob Cipru edina država v EU, kjer policiji uporaba tega sredstva ni omogočena.

Glede snemanja in nadzora z brezpilotnimi zrakoplovi ima po Gorenakovo policija že danes zakonsko opredeljene možnosti snemanja določenih pojavov ali dogodkov.

"V kolikor gre zgolj za to, da policija za že opredeljeno zakonsko dovoljeno snemanje, uporablja še brezpilotne zrakoplove, ne vidim razloga, da bi temu nasprotovali," pravi Gorenak.

Pri tem sicer opozarja, da predlog sprememb zakona javno ni dostopen in zato ne more konkretno komentirati formulacije posameznih členov, ampak zgolj tisto, kar je znano iz javnih dopisovanj ter izjav ministrstva za notranje zadeve in IP.

V vsakem primeru pa je po njegovem mnenju potrebna stroga zakonska omejitev, kdaj se posnetki lahko uporabijo in kdaj se morajo uničiti.

Zaradi premalo razpoložljivih informacij o noveli zakona prav tako ne more komentirati zahteve po obdelavi podatkov o letalskih potnikih in biometričnih podatkov.

Nikakor pa ga policija ni prepričala s predlogom o avtomatizirani prepoznavi registrskih tablic, ki je po njegovi oceni tako ali tako zgolj poskus v smislu: »če uspe je dobro, če pa ne pa nič hudega«. 

Skeptičen je tudi do širitve pooblastil na področju iskanih oseb in dodatnih načinih izvedbe prisluškovalnih pregledov, na kar je urad IP prav tako opozoril. Dr. Gorenak pravi, da je tudi v teh primerih bolj naklonjen stališčem informacijske pooblaščenke.

Očitki o uvajanju policijske države so vendarle pretirani

Kljub temu, da mnogim predlogom ministrstva za notranje zadeve po širitvi policijskih pooblastil dr. Gorenak ni naklonjen, pa ne pritrjuje najbolj ostrim kritikom, ki govorijo celo o poskusu uvedbe policijske države.

Da si večja pooblastila želi vsaka policija, je po njegovem povsem normalno, njihova podelitev pa je tako ali tako odvisna od kritike strokovne javnosti in na koncu poslancev državnega zbora, ki o zakonskih predlogih odločajo.

Kot pravi sam, bi bil pri širitvi policijskih pooblastil skrajno previden in restriktiven.