Slovenija, medvedja, konjska in pasja dežela

Milena Miklavčič
15

Marsikaj – od gostilniških debat do intelektualnih razprav – se je zadnje dni vrtelo okoli medvedov in konjev. Ob vprašanju, kdo je pomembnejši, žival ali človek, je odgovor lahko takšen ali tudi drugačen. Nič več ni tako, kot je bilo, ko je vladala še zdrava kmečka pamet.

Živim na podeželju, kjer je Človek, hvala Bogu, še zmeraj kralj. Za zdaj se še ne dogaja, da bi imel kakšen lokalni ”naravovarstvenik” to moč, da bi ”nasprotnike” svojih idej hotel vtakniti v kletko v želji, da bi se divje živali lahko počutile manj ogrožene in bolj svobodne.

Zato si lahko predstavljate, kako sem ostala brez diha, ko sem slišala, da je Alpe Adria Green gluh na obe ušesi ob alarmu, da je medvedov odločno preveč, še huje: najmanj 200 jih hočejo rešiti pred odstrelom! Tistih medvedov, ki Človeka vedno pogosteje napadajo! Mu pobijejo živino, drobnico, ga ustrahujejo in so nevarni otrokom na poti v šolo. Kakšna medvedja usluga ogroženim področjem!

Slovenski prostor ne bo prenesel 1.200 in več medvedov brez resnih posledic za življenje ljudi in podeželje,” tarnajo kmetje. ”Še bolj se bo opuščalo kmetovanje in tradicionalne paše na planinah, s tem pa bomo izgubili kulturno krajino na pomembnem delu slovenskega podeželja,”dodajajo.

A okoljevarstvenih organizacij to, kot kaže, ne briga! Prepričani so, da je odstrel v nasprotju z ustavo, zakonom o ohranjanju narave in direktivo o habitatih, saj so divje živali naše naravno bogastvo in se lahko sprehajajo, kjer jih je volja. Žal se je zaščitnikov medvedov ustrašilo tudi upravno sodišče in odlok vlade razveljavilo.

Slovaška ima 1,42 medveda na sto kvadratnih kilometrov, Hrvaška 2,1, Romunija 2,5, Slovenija pa kar 4,8 medveda na sto kvadratnih kilometrov, s tem, da jih ima južni del Slovenije 40 na sto kvadratnih kilometrov!

»Ni medved vdrl v človekov življenjski prostor, pač pa človek v medvedovega,« trdijo medvedoljubci iz udobnih naslonjačev.

Tudi država do tistih, ki se po spletu naključij znajdejo v bližini medveda in potegnejo kratko, nima dosti usmiljenja. Morda se boste spomnili 11. marca 2007, ko je Peter Zalar skupaj z očetom in prijateljico odšel na sprehod v gozd? Približno 200 metrov od glavne ceste so se nepričakovano srečali z medvedko, ki je skočila na Zalarja, in ga razmrcvarila do te mere, da je postal tetraplegik. Tožil je državo za odškodnino, a je le-to potem vrhovno sodišče znižalo in država je uspešno iztožila vračilo 135.427 evrov, češ da bi moral Peter kot lovec dobro vedeti, da v gozdu nima kaj iskati, ker tam gospodarijo medvedi.

Slovaška ima 1,42 medveda na sto kvadratnih kilometrov, Hrvaška 2,1, Romunija 2,5, Slovenija pa kar 4,8 medveda na sto kvadratnih kilometrov, s tem, da jih ima južni del Slovenije 40 na sto kvadratnih kilometrov! Kaj šele bo, so zaskrbljeni tudi na Kmetijski zbornici, saj medvedi pač ne uporabljajo kondomov niti kontracepcije!

A živalskih štorij še ni konec!

Slovence je z vso močjo vrgel v zrak tudi plačilni nalog št. 38891. Razlog: konj se je pasel v gozdu, pa se ne bi smel, ker ni dovoljeno. Dokler nismo poznali ozadja, smo se dodobra zgražali nad inšpektorico Mirico, ki je nekemu Jožefu zaradi kršenja zakona napisala globo v znesku 400 evrov. A zgodba kobile Megi ima še drugo plat, ki smo jo bolj radovedni odkrivali kar med domačini. »Imam kmetijo in konji mi delajo škodo povsod – po njivah po travnikih. Z njihovim dejanskim lastnikom se inšpektorji ukvarjajo že vrsto let. Policija samo piše kazni, nihče pa ne ukrepa. Če bi imeli živalsko policijo, bi bil problem že zdavnaj rešen,« je zelo slabe volje povedal eden izmed njih.

Kar v gozdu lahko počnejo gozdne živali, tudi volk in medved, da o psu ne govorimo, konj ne sme! Kakšna norost od zakona!

Kljub temu pa ostaja v želodcu zoprn občutek: kar v gozdu lahko počnejo gozdne živali, tudi volk in medved, da o psu ne govorimo, konj ne sme! Kakšna norost od zakona!

Vseeno pa upam, da se bodo prebivalcem Malega Dola pri Komnu zjasnila vremena. Čas bi že bil, da inšpektorji naredijo red! Lastnik petdesetih konj naj jih, kot se spodobi, drži v ogradi, hrani in skrbi zanje, če tega ni sposoben, naj država ustrezno, predvsem pa hitro – ukrepa!

Pa še nekaj bi rada položila na srce varuhom narave: Slovenija ni le medvedja ali konjska dežela, je tudi pasja! Po številu psov na gospodinjstvo sodimo v sam evropski vrh, saj ga ima vsako tretje! Maja 2015 je bilo v centralnem registru registriranih nekaj več kot 215.000 psov, upoštevati je treba tudi dodatnih od deset do 30 odstotkov neregistriranih psov.

Do danes so se pasje številke po nekaterih ocenah celo podvojile! Inšpektorji bi imeli nemalo dela s pisanjem plačilnih nalogov, če bi po gmajnah lovili tiste lastnike psov, ki za svojimi ljubljenčki ne pospravljajo drekcev, hkrati pa jim brez slabe vesti dovolijo, da se podijo ne le za naključnimi sprehajalci – tudi za gozdnimi živalmi.

Če je vojna, naj bo vojna za vse, ni tako?

15 KOMENTARJI

  1. Ni mi všeč ton prispevka, ki preveč agresivno eksponira živali v odnosu do ljudi, ki ga kolumnistka že na samem začetku podkrepila z umetno dilemo, kdo je pomembnejši, ljudje ali živali.

    Oboji so pomembni, celo za tiste ljudi, katerih edini stik z živalmi je zrezek na krožniku.

    Slovenci ravno ne slovijo kot živaloljubci, ki hočejo in znajo skrbeti za živali, vključno s hišnimi ljubljenci.

    Ost mora zato bi uperjena proti ljudski oblasti, ki ničesar ne ukrene, da bi človeka , kjer in ko je to potrebno, zavarovala pred nevarnimi živalmi, in da bi živali, kjer in ko je to potrebno, zavarovala pred nevarnimi ljudmi in njihovimi brezbrižnimi lastniki ali upravljalci.

  2. Takole, čez palec, bi Ljubljani glede na število prebivalcev ‘pripadalo’ kakšnih 150 do 200 medvedov. Pa sem prepričana, da bi se zadeve kaj hitro pričele urejati, če bi na Rožnik prilomastil zgolj eden. Dokler pa ljudje v foteljih in toplih pisarnah brez posledic (zase) zgolj ‘prijazno do živali’ razmišljajo, se navadni ljudje, podeželani, vedno bolj s strahom oziramo okrog, ko gremo na sprehod v naravo.

    Do pred dobrima dvema letoma, ko so na pašniku v bližini poklali koze in nekje drugje bika, sploh nisem slišala, da bi volkovi živeli na našem področju (bili so samo v pravljicah). No, da niso (več) samo v pravljicah, ve moj mož, ki jih je po novem letu (letos!) sredi dneva naključno srečal, ko je hodil po gozdni poti – tik nad mestom. Še dobro, da niso obrnili glave vstran in ga opazili, ko so jo drug za drugim, prečno na to pot, trije primahali iz doline in hiteli v hrib.

    • Odlično! Nove leve “političarke”, mačjeljubke in pasjeljubke bi takoj zamenjale
      kremenite slovenske moške za medvede ali vsaj za kakšnega spolno aktivnega
      migtanta….

  3. Mislim članek je za kozlat. Še ena “kmetica”, ki ji ni všeč, da ima tudi žival pravico sobivanja in je treba vse postrelat in pobit, da ja ne bi kdo slučajno srečal medveda. NIHČE NIKOLI pa ne piše kolikokrat je dejansko prišlo do srečanj z medvedom kjer je bil človek poškodovan in zakaj je prišlo do tega. Večina vemo, da je bil kriv človek. Mislim, tako pisanje je čisto bolano ali se mogoče zavedate, da v TUJINI dejansko živijo z medvedi, kjer se le ti sprehajajo po mestu ponoči. Hkrati ali se ZAVEDATE, da je človek od začetka 19 stoletja pa do danes iztrebil 60% živalskih vrst??? Mislim, da mora biti človek malo bolj razgledat, kot pisateljica tega članka, ki je precej omejena na svoj življenjski prostor in se boji, da ji bo kak čmrlj ali sršen pojedel celo družino! Seveda so za strah pred medvedi največ krivi ravno mediji, ki strašijo ljudi pred živalmi, ki so veliko bolj ogrožene s strani ljudi, kot obratno

  4. “Kjer je preveč reda (beri: paragrafarsko predpisanega), ni nobenega reda!”, je nekoč dejal Haškov Švejk.
    V Sloveniji leta 2019 ugotavljamo na vseh koncih in krajih, da je zakonov in podzakonskih aktov neznosno veliko in preveč ter da jih tisti državni organi vseh treh vej oblasti, ki bi jih morali po službeni dolžnosti in osebni vesti dosledno izvrševati in izvajati, poljubno in ohlapno uresničujejo in izvršujejo vse veljavno uzakonjeno zgolj in samo po svojem pristranskem osebnem okusu ali v povsem parcialnem skupinskem interesu posameznih družbenih skupin.
    Neznosna lahkost in popolna poljubnost “vladavine prava po slovensko” se kaže od neizvajanja veljavne ustave RS ter pravnomočnih odločb Ustavnega sodišča RS s strani vrhov zakonodajne in izvršne veje oblasti, preko popolnoma osebno arbitrarnega in poljubnega izvajanja veljavne zakonodaje s strani sodne veje oblasti do povsem poljubnega in populističnega medijskega vsiljevanja in posiljevanja s strani nekaterih samooklicanih organizacij za uveljavljanje parcialnih interesov.
    Posledica vsega tega ustavnega, pravnega, političnega in etičnega nereda ter kaosa je v javnosti vse bolj poguben vtis, da so v tej državi s strani pristojnih državnih organov bolj zaščitene najbolj nevarne zveri (medvedi) od mirnih in discipliniranih ljudi, državljanov in davkoplačevalcev v RS, da so univerzalne in temeljne človekove pravice in svoboščine najbolj “svete” in drastično spoštovane s strani pristojnih organov države in nevladnih organizacij samo takrat, kadar se z njimi srdito varujejo in nerazumno branijo najnevarnejši in etično najbolj zavrženi kriminalci, teroristi, posiljevalci, nezakoniti migranti ter tihotapci “belega blaga”, mamil in orožja.
    Zaradi vsega tega pravnega, političnega in etičnega kaosa v slovenski neodvisni in samostojni državi, celo članici EU in Nata, vse več državljanov RS ponižanih, razžaljenih in razočaranih beži iz RS, in sicer ne le “s trebuhom za kruhom”, ampak predvsem tudi zaradi iskanja pravičnejše, dostojnejše in bolj pluralistične in demokratične države in družbe, kjer pristojni organi spoštujejo in dosledno izvršujejo veljavno ustavo ter univerzalne človekove pravice in svoboščine, kjer ni prvo-, drugo- in tretje- razrednih državljanov, volivcev in davkoplačevalcev ter kjer je veljavno in upoštevanja vredno merilo vsega navsezadnje in na koncu vselej tudi zdrava človeška pamet in osebna vest vsakega državljana oz. državnega uradnika in funkcionarja.

  5. Poznamo vas in občutili so vas prehudo:
    Tercialci volkov im mrdvrdov ter csega, kar izganja ljudi iz njih okolja, zemlje, kulturnih korenin nisood danes, ampak soizpred vojnega časa in izvira njih brutalno obnašanje, aktivnost iz medvojnega časa.

  6. Marko Kajbič. neupravičeno žališ gospo Mileno M.
    Tebi se pozna, da se ne preživljaš s KMETIJSTVOM. Poznam veliko kmetov, ki so obupali nad rejo drobnice – koz in ovac, ker so jim volkovi in medvedi pomorili veliko živali.

    Ti Kajbič sploh nisi ljubitelj živali, sicer bi jih redil. In če bi jih redil in zjutraj dobil čredo RAZMESARJENO ali bi ti bilo vseeno. Kot te razumem, so ti všeč le divje živali, domača govedoreja, ovčereja…… pa ti je “španska vas” Tako bi šlovek razumel iz vsebine tvojega pisanja.

    Slovenski RAI Trst, je poročal, da imamo Slovenci največ divjadi na kvadratni kilometer zemlje. Lovci pa so zadolženi, da regulirajo prirastek živali v odnosu do ljudi (meščanov in kmetov). Smo pa prišli tako daleč, da medveda zaščitimo, kmeta pa pustimo, da ga divjat gospodarsko uniči.

    Mislim, da smo edini v Evropi, kjer mora kmet prepustiti svoj gozd na razpolago, tako lovcem, kot divjadi. Če bi na svoji njivi divjad ustrelil, bi bil kaznovan. Včasih je veljalo pravilo, da lastnik gozda dobi nekaj odškodnine (kot koncesijo za uporabo njegove zemlje), od LOVCEV. Toda od Titovih časov dalje, mora kmet plačevati davke, gospodarijo in šarijo po gozdu pa lahko vsi. Poleg medveda tudi taki gospodje, kot je Kajbič, ki kmete zasmehuje.

    Ko so lastni državljani ….. on 15,49
    Kar ste napisali, je čista resnica.
    Vodijo nas razni samooklicani Mirovniki, ki to sploh niso, ampak ogrožajo normalno življenje kmečkega življa in drugih ljudi.

  7. Grinpisovci in politiki, ki sprejemajo nezdravorazumske zakonske in druge ukrepe, si naj medvede in volkove privedejo v bližino svojih domov, da jim ne bo dolg čas.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime