Slovenija kot geostrateško križišče med vzhodom in zahodom - resničnost ali samo sanje?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Slovenska delegacija, ki jo sestavljajo predsednik vlade Marjan Šarec, zunanji minister Miro Cerar, gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ministrica za delo Ksenija Klampfer, je na dvodnevnem uradnem obisku Ruske federacije. Poleg njih je v Moskvo odšla tudi gospodarska delegacija, ki jo sestavlja enajst slovenskih podjetij.

Velik del pogovorov obeh predsednikov vlad je bil namenjen gospodarskemu področju. "Zadovoljni smo s pozitivnim trendom gospodarskega sodelovanja," je na pogovorih poudaril Šarec. "Dobro, da ste prišli z gospodarsko delegacijo," pa je dejal Medvedjev in izpostavil, da je odprtih nekaj večjih skupnih projektov, s katerimi se ukvarja slovensko-ruska medvladna komisija.

Šarec in Medvedjev o modernizaciji železnic, gradnji NEK2 in Mercatorju

Kot je na novinarski konferenci po srečanju z ruskim predsednikom vlade Dmitrijem Medvedjevom povedal Marjan Šarec, so se pogovarjali predvsem "o prihodnjih vlaganjih slovenskih podjetij v Rusiji in obratno."

Ruse zanimajo predvsem vlaganja v infrastrukturo, denimo modernizacija slovenskih železnic (vozlišče Pragersko, drugi tir in druge posodobitve železniškega omrežja), predvsem pa tudi gradnja 2. bloka Jedrske elektrarne Krško.

Slovenci pa imamo v Rusiji interes predvsem na področju farmacije ter tehnologij, od elektronske do kmetijske.

Medvedjev je še izrazil pričakovanje, da bo slovenska vlada odigrala svojo vlogo pri reševanju vprašanja Agrokorja in s tem tudi Mercatorja. Glede tega je Šarec dejal, da Slovenija ne bo nasprotovala prevzemu Mercatorja v Fortenovo, s pogojem, da znotraj sistema ostanejo slovenski dobavitelji.

Rusija je sicer, glede na slovenski izvoz, na 10. mestu gospodarskih partneric. Izvoz v to državo predstavlja manj kot 2 odstotka vsega slovenskega izvoza.


Geostrateška usmeritev


Med pogovori z večimi analitiki mednarodnih odnosov smo ugotovili, da ocenjujejo, so se časi naše enostranske usmerjenosti v Rusijo pod zunanjim ministrom Erjavcem spremenili v tem, da smo dodali tudi pogled na zahod z rednimi obiski sedanjega zunanjega ministra Mira Cerarja v ZDA.

Toda obisk Marjana Šarca ni mogel miniti brez političnih zapletov, preden se je sploh začel. Do situacije je za Domovina.je kritičen Marko Balažic, politični analitik in generalni sekretar miselnega vozlišča Fokus 2031, ki pravi: "Okoli obiska Marjana Šarca v Rusiji smo zadnje dni prejemali ogromno nasprotujočih si informacij – od tega, kdo bo del delegacije, pa vse do naključij, da bo sočasno v Moskvi župan MOL Zoran Jankovič podpisoval memorandume o sodelovanju"

Zgodovina našega odnosa z vzhodom je polna nekih preobratov, saj v devetdesetih letih nismo želeli biti del V4 držav oziroma z njimi pretirano sodelovati. Sedaj vidimo, da to morda ni bila najboljša odločitev. V vsakem primeru pa je pomembno za Slovenijo, da se drži uravnoteženega pristopa.

"Mednarodni odnosi danes niso več bipolarni in deljivi na vzhod in zahod. ZDA in preostale države EU kljub sankcijam še vedno dobro trgujejo in sodelujejo z Rusko federacijo, saj ne smemo pozabiti, da je Rusija ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta OZN in ostaja pomemben akter v delovanju mednarodne skupnosti, ki ga ni moč spregledati. Slovenija zaradi dobrega partnerstva z Rusko federacija tudi ni prelomila nobenih zavez, ki jih ima v odnosu do svojih zaveznikov v okviru NATO ter EU (kot je to npr. storila Turčija z nakupom ruskega raktnega sistema S-400. Nasprotno, kaže na to, da smo kot država sposobni ohranjati dobre odnose z velesilami, je za Domovina.je komentiral to uravnoteženost mladi mednarodni poznavalec in mladinski delegat pri OZN, Patrik Bole.


Potrebno pa je priznati, da Slovenija še vedno nima strategije za vzhod, niti ji s strokovnega in diplomatskega vidika ne posveča veliko pozornosti. Največ stikov imamo preko gospodarstva in ponesrečenih političnih samopromocijskih akcij.

Barva denarja je povsod enaka, kljub tankemu ledu


Rusija je relevanten partner za Slovenijo in njena podjetja, četudi temu botrjujejo stare, še socialistične povezave. Toda zanikati pomembnost Rusije za slovensko gospodarstvo ne bi bila modra odločitev, sploh ob morebitnem prihajajočem ohlajanju nemškega gospodarstva.

Nastop gospodarske delegacije v Rusiji je enostavno iskanje novih izvoznih priložnosti in trgov ter poskus diverzifikacije slovenskega izvoza, kar bo ob morebitni gospodarski recesiji še toliko bolj nujno, dodaja Bole.

Toda ni vse zlato, kar se sveti, saj gre za zelo omejeno trgovino z Rusijo. Tako pravi Balažic, da zadnji obisk v Rusiji lahko povezujemo bolj z gospodarskim pritiskom nekaterih (hišnih) podjetij. Če je še leta 2018 trgovinski presežek z Rusijo znašal 400.000 milijonov, ga letos zaradi sankcij EU proti Rusiji skorajda ni. Morda je namen obiska poleg častivrednega odprtja spomenika iskanje novih poti sodelovanja.

Obenem pa Balažic opozarja, da se moramo zavedati danosti, ki jih imamo, ampak tudi omejitev, saj je zgrešeno prepričanje, da bo Slovenija tista, ki bo urejala odnose med velesilami. Z EU, sosedami ali Balkanom pa mislimo, da nam ni treba ukvarjati. Boleča spoznanja, da počasi izgubljamo moč v zunanji politiki izključno zaradi tega, ker nimamo kompasa, pa se nam dogajajo iz dneva v dan. Arbitraža je izgubljena bitka, spregledali so nas pri deljenju pomembnih komisarskih položajev, na Blejski strateški forum niti Nemci ne pridejo več.

Podobno je zaključil tudi Patrik Bole z besedami, da si moramo kot država vsekakor prizadevati k sodelovanju z državami kot so Ruska federacija na tistih področjih, kjer imamo interese in biti previdni, da s tem sodelovanjem ne zooperstavljamo svojega položaja znotraj evro-atlantskih integracij."

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30