Slovenija konkurenčnejša kot lani, a še vedno za vsemi glavnimi tekmicami v regiji

Na lestvici konkurenčnosti inštituta IMD se je Slovenija od lani povzpela za šest mest, na 43. mesto med 61. državami. 

Dvig konkurenčnosti je na prvi pogled vzpodbuden, a le dokler ne upoštevamo, da Slovenija še vedno močno zaostaja za Češko, Poljsko in Slovaško ter še vedno sodi med tretjino najmanj konkurenčnih vključenih svetovnih držav. 

V GZS opozarjajo, da slovensko gospodarstvo še vedno dušijo nefleksibilen trg dela, nenavadne menedžerske prakse in nizke mednarodne investicije.

The IMD World Competitiveness Center že od 1989 objavlja lestvico konkurenčnosti držav, ki velja za najbolj dovršeno analizo in oceno na področju konkurenčnosti pri državah sveta.

Raziskovalci namreč pri svojem delu ne ocenjujejo le ekonomske moči, ampak je v raziskavo zajetih 340 različnih kriterijev. Tako se poleg ekonomske učinkovitosti ocenjuje tudi poslovna učinkovitost, učinkovitost vlade in infrastruktura v državi.

ZDA nič več najkonkurenčnejše, najbolje ne gre tudi Rusiji in Kitajski

Na letošnji lestvici se je na prvem mestu znašel kitajski Hong Kong, sledi mu je Švica, za njo pa so na tretjem mestu letos pristale ZDA, ki so še lani zasedale prvo mesto. Najbolj konkurenčni trojki nato v "top 10" sledijo še Singapur, Švedska, Danska Irska, Nizozemska, Norveška in Kanada.

Direktor centra, profesor Arturo Bris, je v komentarju na rezultate dejal, da je za uvrstitev na prvo mesto bilo za Hong Kong odločilnega pomena, da je že dolgo časa zavezan k ohranjanju dobrega poslovnega okolja ter da predstavlja vrata za poslovanje s preostalo Kitajsko.

Za Švico je bila odločilna predvsem njena majhnost ter zavezanost k ohranjanju kakovosti, kar ji je omogočalo hitre reakcije, s katerimi je svojo ekonomijo obdržala na vrhu.

Bris je povedal tudi, da sicer ZDA še vedno vodijo kot država z najmočnejšo ekonomijo, vendar ta moč ni edini faktor, ki se ga pri sestavi lestvice upošteva. "Vzorec, ki se pojavlja pri najboljših 20-ih državah, je njihova poslu prijazna zakonodaja, infrastruktura in inkluzivne ustanove."

Brez upoštevanja  Hong Konga in Singapurja, pa se je konkurenčnost azijskih držav glede na lani precej znižala. Tajvan, Malezija, Južna Koreja in Indonezija so namreč na lestvici občutile močan padec glede na lani, medtem ko je Kitajska komajda obdržala svoje mesto med 25 najboljšimi.

Študija je tudi pokazala, da so največji napredek pokazale nekatere države na vzhodnem delu Evrope, kot so Latvija, Slovaška in tudi Slovenija. Vse tri so se na lestvici povzpele za kar šest mest višje.

Tudi na zahodu Evrope se je stanje začelo počasi popravljati, raziskava pa je poudarila pomen počasnega okrevanja javnega sektorja v času po finančni krizi.

Za Južno Ameriko kaže precej slabo: Čile je s svojim 36. mestom edina država v regiji, ki se ni uvrstila med 20 najslabših, Argentina pa je s svojim 55. mestom edina, ki je na lestvici pristala višje kot lani.

Gospodarska zbornica Slovenije: Rezultati niso tako dobri, kot to zgleda na prvi pogled

"Pridobljenih 6 mest na lestvici konkurenčnosti IMD, vendar 7 mest za srednjeevropskimi konkurentkami. Nefleksibilen trg dela, nenavadne menedžerske prakse in nizke mednarodne investicije so mlinski kamni okoli vratu gospodarstva," rezultate komentira GZS in dodaja, da bi bili ti lahko veliko boljši, če bi politiki dobro opravljali soje delo.

"Šest pridobljenih mest na lestvici 61 držav je dober dosežek. Relativna primerjava pa razkriva, da ni tako svetel, kot se zdi na prvi pogled," pišejo v GZS.

Za isto število pridobljenih mest sta napredovali tudi Slovaška in Latvija, Češka pa je s 27. mestom najbolj konkurenčna država v srednji in vzhodni Evropi.  Sledijo ji Litva (30), Estonija (31) in Poljska (33). Povprečje Višegrajskih držav je 37. mesto, kar je še vedno 6 pred Slovenijo.

V GZS še opozarjajo, da na izboljšanje konkurenčnosti pomembno vpliva  znižanje javno-finančnega primanjkljaja. Tega pa se da doseči z tako z zniževanjem javne porabe, kot večanjem davčne obremenitve. Slovenija je žal ubrala slednjo pot, obenem pa se nam dogaja še beg možganov.

Poleg tega poudarjajo, da smo zelo šibki tudi pri produktivnosti, poslabšali smo se tudi na področju trga dela, kjer se izobraževalna sfera vse bolj oddaljuje od potreb gospodarstva, za šibke menedžerske prakse pa je po njihovih ocenah glavni krivec velik del državnega lastništva.

---