Slovenija, kakršne si želijo v Levici
POSLUŠAJ ČLANEK
V javnost je prišel dokument, nekakšna zasnova koalicijske pogodbe, okrog katere se je usklajeval levosredinski peterček ter nanjo svoje pripombe podala Levica.
V njem je najočitnejše predvsem dvoje: da vsebuje zelo malo konkretnih predlogov in ukrepov (deloma verjetno tudi zaradi različnih stališč 5 strank) in da se omenjeni peterček in Levica razhajata precej bolj, kot želita prikazati v javnosti.
Nekaj najbolj udarnih socialističnih in etatističnih predlogov Levice smo zbrali tudi na Domovini.
V 54 strani dolgem dokumentu sicer ne manjka lepih obljub, želja in visokega jezika, najdemo pa lahko zelo malo konkretnih ukrepov ter še manj številk. Večinoma je govora na načelni ravni, najkonkretnejši nivo se po navadi doseže v smislu sprejema določenih nacionalnih strategij. Zanimivo je, da je to očitno zmotilo tudi Levico - na mnogih mestih so namreč dopisali "nejasno, ne ve se, kaj to dejansko pomeni, premalo konkretno" itd.
Pri branju omenjenega dokumenta lahko dokaj hitro ugotovimo, da je plod obsežnega usklajevanja 5 različnih strank, ki si očitno na vsak način želijo oblikovati vlado. To daje slutiti, da so razlike že med njimi relativno velike.
Prvo področje, ki se ga delovni dokument loteva, je zdravstvo. Že takoj se pokažejo ideološka razhajanja - Levica je strogo proti kakršnikoli krepitvi zasebnega zdravstva in vidi zasebnike celo kot pomemben del problema. Največji vzrok težav po njenem mnenju je, podobno kot pri SD, enostavno premalo (državnega) denarja.
Že pri "Izziv: skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu" dobimo prvi povsem prazen "program":
Neposredna zahteva Levice je dvig sredstev za zdravstvo proti 8 % BDP in vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje. Prav tako se stranka ne strinja z idejo (verjetno podano v LMŠ), ki predlaga ohranitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj bi se ustvarjeni presežki vrnili nazaj v storitve.
Namesto tega predlagajo: "Ukinili bomo DZZ in ga nadomestili s solidarno javno dajatvijo. S tem bo zdravstveni sistem pridobil sredstva, ki si jih v obliki dobičkov in obratovalnih stroškov prisvajajo komercialne zavarovalnice."
Takoj zatem se dokument loteva področja pokojnin, kjer je sicer nekoliko konkretnejši kot pri zdravstvu. Tako med drugim predvideva takojšnjo oblikovanje demografskega sklada (ki ga sicer predvideva že zdavnaj sprejeti Zakon o SDH) in dosledno uveljavitev "vsako delo šteje za pokojnino", kjer pa ima Levica pripombe, češ da je to "problematično za prekarce".
Med ukrepi za izboljšanje pokojninskega sistema je naveden tudi sprejem "strategije ekonomskih migracij", "ki bo v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevala v našo družbo ter tako izboljšala razmerje med zavarovanci in upokojenci".
Levica poleg tega samozavestno in brez kakršnihkoli zadržkov predlaga dvig prispevne stopnje PIZ za delodajalce z 8,85 % na 15,5 % (na njihovo prepričanje, da slovenske plače očitno niso preobremenjene, kažejo sicer tudi mnogi predlogi na področju davkov in gospodarstva).
So tudi proti kakršnemukoli dvigu upokojitvene starosti oz. bi ga podprli le v primeru, da se zapiše kot spodbuda k zaposlovanju starejših, ki ne dosegajo pogojev za upokojitev. Prav tako so proti povečanju vplačevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje in zopet zagovarjajo krepitev državnega, obveznega 1. stebra.
Morda najbolj očitno se peterica in Levica razhajata na davčnem in gospodarskem področju. Pri slednjem Levica uvodoma zapiše, da v poglavju ni nobenega pravega govora o okolju ter trajnostnem razvoju.
Nato zelo samozavestno predlaga črtanje celotnega določila "Zmanjšanje administrativnih ovir za gospodarstvo", saj menda "lastniki in menedžerji s tem izrazom pogosto označujejo le nujne ukrepe za varovanje okolja in delavskih pravic".
Podobno nadaljujejo pri poglavju "Razbremenitev plač", kjer peterica pod taktirko LMŠ načrtuje poenostavitev ter določeno znižanje dohodninskih stopenj. Komentar oz. argument Levice se tukaj glasi zgolj "Nasprotujemo vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim, prioriteta mora biti skrb za najranljivejše in krepitev družbene solidarnosti."
Precej obsežno je poglavje "Ureditev trga dela in delovnih razmerij", ki bi mu Levica kakopak namenila ločeno glavno poglavje. Dokument predvideva med drugim "varno prožnost" trga dela, kar takoj zmoti Levico, ki zapiše, da "nasprotuje vsakršnim spremembam v smeri lažjega odpuščanja". Predvideva se tudi redefinicija minimalne plače, ki si jo stranke očitno razlagajo precej po svoje, Levica pa denimo predlaga še omejitev agencijskega dela z zdajšnjih 25 na 10 % delavcev.
Precej razhajanj je seveda pri poglavju o privatizaciji. Peterica načrtuje nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti, razen strateških podjetij, Levica pa se zavzema za "zamrznitev vseh postopkov prodaje NLB in preučitev portugalskega scenarija in ustavitev privatizacije pomembnih in strateških podjetij, vključno s privatizacijo Abanke in podjetij, ki so namenjena privatizaciji na podlagi sklepa iz leta 2013 (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje)."
V oči pade še nekaj cvetk Levice, npr. "revizija denacionalizacije", nasprotovanje razvoju turizma, ki da je "nizkotehnološka panoga, ki močno obremenjuje okolje in ima tudi negativne socialne učinke, recimo na ceno stanovanj, najemnin in drugih življenjskih stroškov", naspotovanje povečanju ur praktičnega pouka in domovinske vzgoje itd.
Morda celo najbolj radikalno in "udarno" pa je nestrinjanje z uvodom poglavja o družinah: "Družina predstavlja eno izmed temeljnih celic naše družbe. Zavedamo se, da je potrebno mladim omogočiti pogoje v katerih se bodo lažje odločali za ustvarjanje družine. Kot družba smo soočeni s premajhno rodnostjo pri čemer se posledice tega kažejo na vseh področjih delovanja države."
Levica je tu zapisala "Uvod je neprimeren in NSi-jevski, prav tako nesmiselni ali nerazumljivi nekateri ukrepi ("VEM za novorojenčke"). Prav tako niso obravnavani vsi tipi družin, ne odpravlja se diskriminacija raznospolnih in istospolnih parov."
V njem je najočitnejše predvsem dvoje: da vsebuje zelo malo konkretnih predlogov in ukrepov (deloma verjetno tudi zaradi različnih stališč 5 strank) in da se omenjeni peterček in Levica razhajata precej bolj, kot želita prikazati v javnosti.
Nekaj najbolj udarnih socialističnih in etatističnih predlogov Levice smo zbrali tudi na Domovini.
V 54 strani dolgem dokumentu sicer ne manjka lepih obljub, želja in visokega jezika, najdemo pa lahko zelo malo konkretnih ukrepov ter še manj številk. Večinoma je govora na načelni ravni, najkonkretnejši nivo se po navadi doseže v smislu sprejema določenih nacionalnih strategij. Zanimivo je, da je to očitno zmotilo tudi Levico - na mnogih mestih so namreč dopisali "nejasno, ne ve se, kaj to dejansko pomeni, premalo konkretno" itd.
Pri branju omenjenega dokumenta lahko dokaj hitro ugotovimo, da je plod obsežnega usklajevanja 5 različnih strank, ki si očitno na vsak način želijo oblikovati vlado. To daje slutiti, da so razlike že med njimi relativno velike.
Splošni predlogi na področju zdravstva
Prvo področje, ki se ga delovni dokument loteva, je zdravstvo. Že takoj se pokažejo ideološka razhajanja - Levica je strogo proti kakršnikoli krepitvi zasebnega zdravstva in vidi zasebnike celo kot pomemben del problema. Največji vzrok težav po njenem mnenju je, podobno kot pri SD, enostavno premalo (državnega) denarja.
Že pri "Izziv: skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu" dobimo prvi povsem prazen "program":
- Skrajševanje nedopustnih čakalnih dob bo prioriteta in v tem okviru bomo nadaljevali s projektom skrajševanja čakalnih dob.
- Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projektskrajševanja čakalnih dob vključili vse javne ustanove, koncesionarje ter zasebnike. Pri tem bo glavni kriterij kakovost storitve in število lastnih zaposlenih izvajalcev in cena storitev.
- Vlada bo zagotovila potrebna finančna sredstva za nadaljnje izvajanje tega projekta.
Neposredna zahteva Levice je dvig sredstev za zdravstvo proti 8 % BDP in vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje. Prav tako se stranka ne strinja z idejo (verjetno podano v LMŠ), ki predlaga ohranitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj bi se ustvarjeni presežki vrnili nazaj v storitve.
Namesto tega predlagajo: "Ukinili bomo DZZ in ga nadomestili s solidarno javno dajatvijo. S tem bo zdravstveni sistem pridobil sredstva, ki si jih v obliki dobičkov in obratovalnih stroškov prisvajajo komercialne zavarovalnice."
Pokojnine: država mora zagotavljati dostojno starost; kako, ni preveč jasno
Takoj zatem se dokument loteva področja pokojnin, kjer je sicer nekoliko konkretnejši kot pri zdravstvu. Tako med drugim predvideva takojšnjo oblikovanje demografskega sklada (ki ga sicer predvideva že zdavnaj sprejeti Zakon o SDH) in dosledno uveljavitev "vsako delo šteje za pokojnino", kjer pa ima Levica pripombe, češ da je to "problematično za prekarce".
Med ukrepi za izboljšanje pokojninskega sistema je naveden tudi sprejem "strategije ekonomskih migracij", "ki bo v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevala v našo družbo ter tako izboljšala razmerje med zavarovanci in upokojenci".
Levica poleg tega samozavestno in brez kakršnihkoli zadržkov predlaga dvig prispevne stopnje PIZ za delodajalce z 8,85 % na 15,5 % (na njihovo prepričanje, da slovenske plače očitno niso preobremenjene, kažejo sicer tudi mnogi predlogi na področju davkov in gospodarstva).
So tudi proti kakršnemukoli dvigu upokojitvene starosti oz. bi ga podprli le v primeru, da se zapiše kot spodbuda k zaposlovanju starejših, ki ne dosegajo pogojev za upokojitev. Prav tako so proti povečanju vplačevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje in zopet zagovarjajo krepitev državnega, obveznega 1. stebra.
Simbol (ideoloških) razhajanj področji gospodarstva in davkov
Morda najbolj očitno se peterica in Levica razhajata na davčnem in gospodarskem področju. Pri slednjem Levica uvodoma zapiše, da v poglavju ni nobenega pravega govora o okolju ter trajnostnem razvoju.
Nato zelo samozavestno predlaga črtanje celotnega določila "Zmanjšanje administrativnih ovir za gospodarstvo", saj menda "lastniki in menedžerji s tem izrazom pogosto označujejo le nujne ukrepe za varovanje okolja in delavskih pravic".
Podobno nadaljujejo pri poglavju "Razbremenitev plač", kjer peterica pod taktirko LMŠ načrtuje poenostavitev ter določeno znižanje dohodninskih stopenj. Komentar oz. argument Levice se tukaj glasi zgolj "Nasprotujemo vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim, prioriteta mora biti skrb za najranljivejše in krepitev družbene solidarnosti."
Precej obsežno je poglavje "Ureditev trga dela in delovnih razmerij", ki bi mu Levica kakopak namenila ločeno glavno poglavje. Dokument predvideva med drugim "varno prožnost" trga dela, kar takoj zmoti Levico, ki zapiše, da "nasprotuje vsakršnim spremembam v smeri lažjega odpuščanja". Predvideva se tudi redefinicija minimalne plače, ki si jo stranke očitno razlagajo precej po svoje, Levica pa denimo predlaga še omejitev agencijskega dela z zdajšnjih 25 na 10 % delavcev.
Razhajanja pri privatizaciji in denacionalizaciji, ki bi jo Levica celo "revidirala", ter nestrinjanje z vlogo družine v družbi
Precej razhajanj je seveda pri poglavju o privatizaciji. Peterica načrtuje nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti, razen strateških podjetij, Levica pa se zavzema za "zamrznitev vseh postopkov prodaje NLB in preučitev portugalskega scenarija in ustavitev privatizacije pomembnih in strateških podjetij, vključno s privatizacijo Abanke in podjetij, ki so namenjena privatizaciji na podlagi sklepa iz leta 2013 (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje)."
V oči pade še nekaj cvetk Levice, npr. "revizija denacionalizacije", nasprotovanje razvoju turizma, ki da je "nizkotehnološka panoga, ki močno obremenjuje okolje in ima tudi negativne socialne učinke, recimo na ceno stanovanj, najemnin in drugih življenjskih stroškov", naspotovanje povečanju ur praktičnega pouka in domovinske vzgoje itd.
Morda celo najbolj radikalno in "udarno" pa je nestrinjanje z uvodom poglavja o družinah: "Družina predstavlja eno izmed temeljnih celic naše družbe. Zavedamo se, da je potrebno mladim omogočiti pogoje v katerih se bodo lažje odločali za ustvarjanje družine. Kot družba smo soočeni s premajhno rodnostjo pri čemer se posledice tega kažejo na vseh področjih delovanja države."
Levica je tu zapisala "Uvod je neprimeren in NSi-jevski, prav tako nesmiselni ali nerazumljivi nekateri ukrepi ("VEM za novorojenčke"). Prav tako niso obravnavani vsi tipi družin, ne odpravlja se diskriminacija raznospolnih in istospolnih parov."
Enostavno je. Podpiram sestavo vlade, ki bo omogočila stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano poslovno okolje. Naše #gospodarstvo pač ne sme zamuditi priložnosti, ki mu ga za nadaljni preboj omogoča zalet preteklih let. Takšna je naša realnost. In realni sektor to ve. https://t.co/uiNpKtHj6g
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) August 3, 2018
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
6 komentarjev
MEFISTO
Levica z mesečniki in brez njih nam bo še dolgo zla mačeha.
Pamet vedno prihaja k nam z veliko zamudo.
Če sploh pride!
Jernej
Članek govori o RADIKALIZIRANIH Slovencih!
Alojzij Pezdir
S svojimi "projektnimi" izhodišči in kritičnimi stališči do "za vsakogar nekaj" zasnovane koalicijske pogodbe protijanševe koalicije izključevanja je Levica slovenskih "mesečnikov" le najkonservativnejši izcedek najbolj zadrtih in ortodoksnih anarho-komunističnih "komsomolcev" sovjetskega tipa, ki ne skrivajo svojega globokega prezira in zadrtega sovraštva do civilizacije in demokracije najrazvitejšega zahodnega tipa, do kapitalistične svobodne podjetniške pobude in konkurence na svobodnem trgu, do enakosti vseh državljanov pred zakonom in do demokratične pravice vseh do javnega izražanja svojih političnih stališč in mnenj ter do javnega zbiranja in izražanja.
Vzorne in vzorčne komunistične diktature našega časa, ki jih navdihujejo, so zelo redke, a toliko bolj prepričljive: Castrova Kuba, Madurova Venezuela, Kimova DR Koreja.
STAJERKA2021
Mokre sanje komunistov v ovčjem kožuhu. Vsi revni, vsi enakopravni. Pozor, levica v smislu enakopravnosti drugače tretirana. Kako že Violeta - poslanca na minimalca!
MEFISTO
Pravzaprav ostali koalicijski partnerji niso nič boljši, kar so dokazali v preteklem mandatu.
Požareport je objavil besedilo Šarčevega programa dela, ki naj bi bil sestavni del koalicijske pogodbe, ki vam ga resno odsvetujem v branje, saj tvegate, če ste občutljivi, da boste umrli od smeha ali pa od žalosti.
Rešilnega izhoda ne bo.
Takega premiera, kot je Šarec, in take koalicije ter vlade, kot ju sestavlja, ne bi preživela niti Venezuela, ki ima najbogatejše zaloge nafte na svetu.
Obup, kakšen amater in blefer je Šarec ter ostali z njim!
Teodor
Ne krivim Levice, ampak volivce.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.