Slovenija, kakršne si želijo v Levici

POSLUŠAJ ČLANEK
V javnost je prišel dokument, nekakšna zasnova koalicijske pogodbe, okrog katere se je usklajeval levosredinski peterček ter nanjo svoje pripombe podala Levica.

V njem je najočitnejše predvsem dvoje: da vsebuje zelo malo konkretnih predlogov in ukrepov (deloma verjetno tudi zaradi različnih stališč 5 strank) in da se omenjeni peterček in Levica razhajata precej bolj, kot želita prikazati v javnosti.

Nekaj najbolj udarnih socialističnih in etatističnih predlogov Levice smo zbrali tudi na Domovini.

V 54 strani dolgem dokumentu sicer ne manjka lepih obljub, želja in visokega jezika, najdemo pa lahko zelo malo konkretnih ukrepov ter še manj številk. Večinoma je govora na načelni ravni, najkonkretnejši nivo se po navadi doseže v smislu sprejema določenih nacionalnih strategij. Zanimivo je, da je to očitno zmotilo tudi Levico - na mnogih mestih so namreč dopisali "nejasno, ne ve se, kaj to dejansko pomeni, premalo konkretno" itd.

Pri branju omenjenega dokumenta lahko dokaj hitro ugotovimo, da je plod obsežnega usklajevanja 5 različnih strank, ki si očitno na vsak način želijo oblikovati vlado. To daje slutiti, da so razlike že med njimi relativno velike.

Splošni predlogi na področju zdravstva


Prvo področje, ki se ga delovni dokument loteva, je zdravstvo. Že takoj se pokažejo ideološka razhajanja - Levica je strogo proti kakršnikoli krepitvi zasebnega zdravstva in vidi zasebnike celo kot pomemben del problema. Največji vzrok težav po njenem mnenju je, podobno kot pri SD, enostavno premalo (državnega) denarja.

Že pri "Izziv: skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu" dobimo prvi povsem prazen "program":

  • Skrajševanje nedopustnih čakalnih dob bo prioriteta in v tem okviru bomo nadaljevali s projektom skrajševanja čakalnih dob.

  • Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projektskrajševanja čakalnih dob vključili vse javne ustanove, koncesionarje ter zasebnike. Pri tem bo glavni kriterij kakovost storitve in število lastnih zaposlenih izvajalcev in cena storitev.

  • Vlada bo zagotovila potrebna finančna sredstva za nadaljnje izvajanje tega projekta.


Neposredna zahteva Levice je dvig sredstev za zdravstvo proti 8 % BDP in vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje. Prav tako se stranka ne strinja z idejo (verjetno podano v LMŠ), ki predlaga ohranitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj bi se ustvarjeni presežki vrnili nazaj v storitve.

Namesto tega predlagajo: "Ukinili bomo DZZ in ga nadomestili s solidarno javno dajatvijo. S tem bo zdravstveni sistem pridobil sredstva, ki si jih v obliki dobičkov in obratovalnih stroškov prisvajajo komercialne zavarovalnice."

Pokojnine: država mora zagotavljati dostojno starost; kako, ni preveč jasno


Takoj zatem se dokument loteva področja pokojnin, kjer je sicer nekoliko konkretnejši kot pri zdravstvu. Tako med drugim predvideva takojšnjo oblikovanje demografskega sklada (ki ga sicer predvideva že zdavnaj sprejeti Zakon o SDH) in dosledno uveljavitev "vsako delo šteje za pokojnino", kjer pa ima Levica pripombe, češ da je to "problematično za prekarce".

Med ukrepi za izboljšanje pokojninskega sistema je naveden tudi sprejem "strategije ekonomskih migracij", "ki bo v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevala v našo družbo ter tako izboljšala razmerje med zavarovanci in upokojenci".

Levica poleg tega samozavestno in brez kakršnihkoli zadržkov predlaga dvig prispevne stopnje PIZ za delodajalce z 8,85 % na 15,5 % (na njihovo prepričanje, da slovenske plače očitno niso preobremenjene, kažejo sicer tudi mnogi predlogi na področju davkov in gospodarstva).

So tudi proti kakršnemukoli dvigu upokojitvene starosti oz. bi ga podprli le v primeru, da se zapiše kot spodbuda k zaposlovanju starejših, ki ne dosegajo pogojev za upokojitev. Prav tako so proti povečanju vplačevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje in zopet zagovarjajo krepitev državnega, obveznega 1. stebra.

Simbol (ideoloških) razhajanj področji gospodarstva in davkov


Morda najbolj očitno se peterica in Levica razhajata na davčnem in gospodarskem področju. Pri slednjem Levica uvodoma zapiše, da v poglavju ni nobenega pravega govora o okolju ter trajnostnem razvoju.

Nato zelo samozavestno predlaga črtanje celotnega določila "Zmanjšanje administrativnih ovir za gospodarstvo", saj menda "lastniki in menedžerji s tem izrazom pogosto označujejo le nujne ukrepe za varovanje okolja in delavskih pravic".

Podobno nadaljujejo pri poglavju "Razbremenitev plač", kjer peterica pod taktirko LMŠ načrtuje poenostavitev ter določeno znižanje dohodninskih stopenj. Komentar oz. argument Levice se tukaj glasi zgolj "Nasprotujemo vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim, prioriteta mora biti skrb za najranljivejše in krepitev družbene solidarnosti."

Precej obsežno je poglavje "Ureditev trga dela in delovnih razmerij", ki bi mu Levica kakopak namenila ločeno glavno poglavje. Dokument predvideva med drugim "varno prožnost" trga dela, kar takoj zmoti Levico, ki zapiše, da "nasprotuje vsakršnim spremembam v smeri lažjega odpuščanja". Predvideva se tudi redefinicija minimalne plače, ki si jo stranke očitno razlagajo precej po svoje, Levica pa denimo predlaga še omejitev agencijskega dela z zdajšnjih 25 na 10 % delavcev.

Razhajanja pri privatizaciji in denacionalizaciji, ki bi jo Levica celo "revidirala", ter nestrinjanje z vlogo družine v družbi


Precej razhajanj je seveda pri poglavju o privatizaciji. Peterica načrtuje nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti, razen strateških podjetij, Levica pa se zavzema za "zamrznitev vseh postopkov prodaje NLB in preučitev portugalskega scenarija in ustavitev privatizacije pomembnih in strateških podjetij, vključno s privatizacijo Abanke in podjetij, ki so namenjena privatizaciji na podlagi sklepa iz leta 2013 (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje)."

V oči pade še nekaj cvetk Levice, npr. "revizija denacionalizacije", nasprotovanje razvoju turizma, ki da je "nizkotehnološka panoga, ki močno obremenjuje okolje in ima tudi negativne socialne učinke, recimo na ceno stanovanj, najemnin in drugih življenjskih stroškov", naspotovanje povečanju ur praktičnega pouka in domovinske vzgoje itd.


Morda celo najbolj radikalno in "udarno" pa je nestrinjanje z uvodom poglavja o družinah: "Družina predstavlja eno izmed temeljnih celic naše družbe. Zavedamo se, da je potrebno mladim omogočiti pogoje v katerih se bodo lažje odločali za ustvarjanje družine. Kot družba smo soočeni s premajhno rodnostjo pri čemer se posledice tega kažejo na vseh področjih delovanja države."

Levica je tu zapisala "Uvod je neprimeren in NSi-jevski, prav tako nesmiselni ali nerazumljivi nekateri ukrepi ("VEM za novorojenčke"). Prav tako niso obravnavani vsi tipi družin, ne odpravlja se diskriminacija raznospolnih in istospolnih parov."



KOMENTAR: Uredništvo
Povzetek: dvigniti davke, zatreti zasebno pobudo, ustaviti turizem ter spodnesti družino
Opombe Levice k delovnem osnutku koalicijske pogodbe levosredinskega peterčka o tej stranki ne povedo ničesar, kar ne bi že vedeli. To pa je, da so v Levici s svojimi idejami in namerami preveč radikalni (nerealni) celo za levo vlado. Če bi obveljala njihova, bi bilo pod največjim udarom prav podjetništvo, turistični sektor, visoko izobraženi, delovni, produktivnejši in karierno uspešnejši državljani, tradicionalne družine z več otroki ter tudi ljudje, ki jim je komunistična oblast protipravno pobrala premoženje in so ga po zakonih pravne države pridobili nazaj. Rezultati takšne politike bi bili v globalnem svetu, v katerem prosperirajo države z - kot jih na levi slabšalno imenujejo - "neoliberalno" politiko, katastrofalni in nič kaj daleč od razmer v Levici prijateljski Venezueli. Zato bi bilo edino smiselno, da se kakršnikoli kombinaciji, ki vključuje odvisnost od glasov Levice, Slovenija izogne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30