Slovenija, kakršne si želijo v Levici

Uredništvo
16

V javnost je prišel dokument, nekakšna zasnova koalicijske pogodbe, okrog katere se je usklajeval levosredinski peterček ter nanjo svoje pripombe podala Levica.

V njem je najočitnejše predvsem dvoje: da vsebuje zelo malo konkretnih predlogov in ukrepov (deloma verjetno tudi zaradi različnih stališč 5 strank) in da se omenjeni peterček in Levica razhajata precej bolj, kot želita prikazati v javnosti.

Nekaj najbolj udarnih socialističnih in etatističnih predlogov Levice smo zbrali tudi na Domovini.

V 54 strani dolgem dokumentu sicer ne manjka lepih obljub, želja in visokega jezika, najdemo pa lahko zelo malo konkretnih ukrepov ter še manj številk. Večinoma je govora na načelni ravni, najkonkretnejši nivo se po navadi doseže v smislu sprejema določenih nacionalnih strategij. Zanimivo je, da je to očitno zmotilo tudi Levico – na mnogih mestih so namreč dopisali “nejasno, ne ve se, kaj to dejansko pomeni, premalo konkretno” itd.

Pri branju omenjenega dokumenta lahko dokaj hitro ugotovimo, da je plod obsežnega usklajevanja 5 različnih strank, ki si očitno na vsak način želijo oblikovati vlado. To daje slutiti, da so razlike že med njimi relativno velike.

Splošni predlogi na področju zdravstva

Prvo področje, ki se ga delovni dokument loteva, je zdravstvo. Že takoj se pokažejo ideološka razhajanja – Levica je strogo proti kakršnikoli krepitvi zasebnega zdravstva in vidi zasebnike celo kot pomemben del problema. Največji vzrok težav po njenem mnenju je, podobno kot pri SD, enostavno premalo (državnega) denarja.

Že pri “Izziv: skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu” dobimo prvi povsem prazen “program”:

  • Skrajševanje nedopustnih čakalnih dob bo prioriteta in v tem okviru bomo nadaljevali s projektom skrajševanja čakalnih dob.
  • Za krajšanje nedopustnih čakalnih dob na razumno raven bomo v projektskrajševanja čakalnih dob vključili vse javne ustanove, koncesionarje ter zasebnike. Pri tem bo glavni kriterij kakovost storitve in število lastnih zaposlenih izvajalcev in cena storitev.
  • Vlada bo zagotovila potrebna finančna sredstva za nadaljnje izvajanje tega projekta.

Neposredna zahteva Levice je dvig sredstev za zdravstvo proti 8 % BDP in vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje. Prav tako se stranka ne strinja z idejo (verjetno podano v LMŠ), ki predlaga ohranitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj bi se ustvarjeni presežki vrnili nazaj v storitve.

Namesto tega predlagajo: “Ukinili bomo DZZ in ga nadomestili s solidarno javno dajatvijo. S tem bo zdravstveni sistem pridobil sredstva, ki si jih v obliki dobičkov in obratovalnih stroškov prisvajajo komercialne zavarovalnice.”

Pokojnine: država mora zagotavljati dostojno starost; kako, ni preveč jasno

Takoj zatem se dokument loteva področja pokojnin, kjer je sicer nekoliko konkretnejši kot pri zdravstvu. Tako med drugim predvideva takojšnjo oblikovanje demografskega sklada (ki ga sicer predvideva že zdavnaj sprejeti Zakon o SDH) in dosledno uveljavitev “vsako delo šteje za pokojnino”, kjer pa ima Levica pripombe, češ da je to “problematično za prekarce”.

Med ukrepi za izboljšanje pokojninskega sistema je naveden tudi sprejem “strategije ekonomskih migracij”, “ki bo v primeru primanjkljaja domačega kadra olajšala pridobivanje ustreznega kadra iz tujine in ga učinkovito vključevala v našo družbo ter tako izboljšala razmerje med zavarovanci in upokojenci”.

Levica poleg tega samozavestno in brez kakršnihkoli zadržkov predlaga dvig prispevne stopnje PIZ za delodajalce z 8,85 % na 15,5 % (na njihovo prepričanje, da slovenske plače očitno niso preobremenjene, kažejo sicer tudi mnogi predlogi na področju davkov in gospodarstva).

So tudi proti kakršnemukoli dvigu upokojitvene starosti oz. bi ga podprli le v primeru, da se zapiše kot spodbuda k zaposlovanju starejših, ki ne dosegajo pogojev za upokojitev. Prav tako so proti povečanju vplačevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje in zopet zagovarjajo krepitev državnega, obveznega 1. stebra.

Simbol (ideoloških) razhajanj področji gospodarstva in davkov

Morda najbolj očitno se peterica in Levica razhajata na davčnem in gospodarskem področju. Pri slednjem Levica uvodoma zapiše, da v poglavju ni nobenega pravega govora o okolju ter trajnostnem razvoju.

Nato zelo samozavestno predlaga črtanje celotnega določila “Zmanjšanje administrativnih ovir za gospodarstvo”, saj menda “lastniki in menedžerji s tem izrazom pogosto označujejo le nujne ukrepe za varovanje okolja in delavskih pravic”.

Podobno nadaljujejo pri poglavju “Razbremenitev plač”, kjer peterica pod taktirko LMŠ načrtuje poenostavitev ter določeno znižanje dohodninskih stopenj. Komentar oz. argument Levice se tukaj glasi zgolj “Nasprotujemo vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim, prioriteta mora biti skrb za najranljivejše in krepitev družbene solidarnosti.”

Precej obsežno je poglavje “Ureditev trga dela in delovnih razmerij”, ki bi mu Levica kakopak namenila ločeno glavno poglavje. Dokument predvideva med drugim “varno prožnost” trga dela, kar takoj zmoti Levico, ki zapiše, da “nasprotuje vsakršnim spremembam v smeri lažjega odpuščanja”. Predvideva se tudi redefinicija minimalne plače, ki si jo stranke očitno razlagajo precej po svoje, Levica pa denimo predlaga še omejitev agencijskega dela z zdajšnjih 25 na 10 % delavcev.

Razhajanja pri privatizaciji in denacionalizaciji, ki bi jo Levica celo “revidirala”, ter nestrinjanje z vlogo družine v družbi

Precej razhajanj je seveda pri poglavju o privatizaciji. Peterica načrtuje nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti, razen strateških podjetij, Levica pa se zavzema za “zamrznitev vseh postopkov prodaje NLB in preučitev portugalskega scenarija in ustavitev privatizacije pomembnih in strateških podjetij, vključno s privatizacijo Abanke in podjetij, ki so namenjena privatizaciji na podlagi sklepa iz leta 2013 (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje).”

V oči pade še nekaj cvetk Levice, npr. revizija denacionalizacije”, nasprotovanje razvoju turizma, ki da je “nizkotehnološka panoga, ki močno obremenjuje okolje in ima tudi negativne socialne učinke, recimo na ceno stanovanj, najemnin in drugih življenjskih stroškov”, naspotovanje povečanju ur praktičnega pouka in domovinske vzgoje itd.

Morda celo najbolj radikalno in “udarno” pa je nestrinjanje z uvodom poglavja o družinah: Družina predstavlja eno izmed temeljnih celic naše družbe. Zavedamo se, da je potrebno mladim omogočiti pogoje v katerih se bodo lažje odločali za ustvarjanje družine. Kot družba smo soočeni s premajhno rodnostjo pri čemer se posledice tega kažejo na vseh področjih delovanja države.”

Levica je tu zapisala Uvod je neprimeren in NSi-jevski, prav tako nesmiselni ali nerazumljivi nekateri ukrepi (“VEM za novorojenčke”). Prav tako niso obravnavani vsi tipi družin, ne odpravlja se diskriminacija raznospolnih in istospolnih parov.

Povzetek: dvigniti davke, zatreti zasebno pobudo, ustaviti turizem ter spodnesti družino
Opombe Levice k delovnem osnutku koalicijske pogodbe levosredinskega peterčka o tej stranki ne povedo ničesar, kar ne bi že vedeli.

To pa je, da so v Levici s svojimi idejami in namerami preveč radikalni (nerealni) celo za levo vlado. Če bi obveljala njihova, bi bilo pod največjim udarom prav podjetništvo, turistični sektor, visoko izobraženi, delovni, produktivnejši in karierno uspešnejši državljani, tradicionalne družine z več otroki ter tudi ljudje, ki jim je komunistična oblast protipravno pobrala premoženje in so ga po zakonih pravne države pridobili nazaj.

Rezultati takšne politike bi bili v globalnem svetu, v katerem prosperirajo države z – kot jih na levi slabšalno imenujejo – “neoliberalno” politiko, katastrofalni in nič kaj daleč od razmer v Levici prijateljski Venezueli.

Zato bi bilo edino smiselno, da se kakršnikoli kombinaciji, ki vključuje odvisnost od glasov Levice, Slovenija izogne.

16 KOMENTARJI

    • Imas moj veeelik plus +! In naj te samo dopolnim: tudi skodljivca Kucana skoraj nikoli ne bos videl v ospredju….razen takrat, ko si grize nohte na rokah in nogah od togote…30% nas je ze takih, ki imamo radi Slovenijo in priznavamo g.Janso za Drzavnika! Samo se malo, pa odpadejo sorosevci, sorosevke, butalci, presstitucija,… Samo se malo, a glede na resnicne kretenizme Levice in ostalih Kucanovih hlapcev in dekel, se Slovenec prebuja!

  1. Ampak hej, nekaj napredka je pa le. Še pred kratkim je njihovo glasilo Mladina čakalne dobe razglasilo za znamenje vsem široko dostopnega zdravstva, zdaj je pa to že Levici nekaj nedopustnega, kar je treba nekako rešiti.

  2. Pravzaprav ostali koalicijski partnerji niso nič boljši, kar so dokazali v preteklem mandatu.

    Požareport je objavil besedilo Šarčevega programa dela, ki naj bi bil sestavni del koalicijske pogodbe, ki vam ga resno odsvetujem v branje, saj tvegate, če ste občutljivi, da boste umrli od smeha ali pa od žalosti.

    Rešilnega izhoda ne bo.

    Takega premiera, kot je Šarec, in take koalicije ter vlade, kot ju sestavlja, ne bi preživela niti Venezuela, ki ima najbogatejše zaloge nafte na svetu.

    Obup, kakšen amater in blefer je Šarec ter ostali z njim!

  3. Mokre sanje komunistov v ovčjem kožuhu. Vsi revni, vsi enakopravni. Pozor, levica v smislu enakopravnosti drugače tretirana. Kako že Violeta – poslanca na minimalca!

  4. Tu gre za tolpo delomrznih, nekulturnih komunističnih norcev in je vsak komentar odveč. Z nečim pa se moram strinjati. Potop pokojninskega sistema se je začel takrat, ko je “državniški” bivši predsednik predsedstva SFRJ, Drnovšek, čez noč prepolovil prispevek delodajalcev, tako da je zdaj ta prispevek 8,85 %. To je seveda imelo za posledico, da se je začel del pokojnin plačevati iz proračuna, s tem so pokojnine postale talec dnevnih interesov politike. Zato je podvojitev prispevka delodajalcev, ki ga predlaga ta venezuelsko-komunistična banda, nujnost.

  5. Upamo samo lahko, da vecina opravilno sposobnih volilcev in volivk v R Slo vidi kam to pelje. #Venezuela.

    Glede na to, da se sedaj ze ve kdo je v resnici volil Levico (in to nikakor ni bila raja in razzaljeni delavci ampak lenuhi in mesalci zraka iz Bezigrada v Ljubljani) bi jaz tem volilcem ponudil eksperiment. Ideje Levice lahko stestiramo kar na volilcih Levice. Zacnimo kar z povisanimi davki na njihove place (ki- upostevajoc strukturo njihovih volilcev) sploh niso minimalne. Vse v stilu “put your money where your mouth is”.

    Banda komunisticna.

      • Vedno samo finančni učinek zaleže. Danes lahko takoj ugotovimo, koliko tistih, ki prejemajo socialne transfereje, ni šlo na volitve. Pa večne borzjanarje. KAZEN. Ukiniti ali pa drastično zmanjšati srestva. Na naslednje volitve bodo tekli. Razen retadiranih ali invalidnih, bi kaznovala vse. Pa da vidimo. Tem lenuhom, ki jim nobeno delo ne diši, lahko naučiš kozjih molitvic samo z drastičnimi ukrepi. Ne pa, da se za obdobje 6 mesecev dvigne socialni prispevek! Pa to je noro. Povabilo levice, ne delajte, ker dobite premalo. Prav tako minimalne plače in minimalne pokojnine bi dvignili. Lahko, ampak od kje vzeti! Prav tako pa se morajo plačni razredi navzgo ustrezno prilagoditi.
        Ali res misli levica, da bodo do poslanskih – njihovih – plač, vsi na uravnilovki? Upokojenec, ki je delal polno delovno dobo ali pa lenuh, ki ima nekaj let delovne dobe, ostanek pase je vlačil po sociali, NE MORETA IMETI ENAKIH POKOJNIN. Posledica takega razmišljanja je v tem, da LJUDEM NI ZA DELO, KER SE NE SPLAČA. Groza!

  6. Krščenci in obiskovalci svetih maš: Tonin, Novakova gospa, Cerar, Šarec … so v smrtnem grehu zaradi želja po orgijah z levim zlom. Cerkev pa molči in je zato enako zraven.

  7. S svojimi “projektnimi” izhodišči in kritičnimi stališči do “za vsakogar nekaj” zasnovane koalicijske pogodbe protijanševe koalicije izključevanja je Levica slovenskih “mesečnikov” le najkonservativnejši izcedek najbolj zadrtih in ortodoksnih anarho-komunističnih “komsomolcev” sovjetskega tipa, ki ne skrivajo svojega globokega prezira in zadrtega sovraštva do civilizacije in demokracije najrazvitejšega zahodnega tipa, do kapitalistične svobodne podjetniške pobude in konkurence na svobodnem trgu, do enakosti vseh državljanov pred zakonom in do demokratične pravice vseh do javnega izražanja svojih političnih stališč in mnenj ter do javnega zbiranja in izražanja.
    Vzorne in vzorčne komunistične diktature našega časa, ki jih navdihujejo, so zelo redke, a toliko bolj prepričljive: Castrova Kuba, Madurova Venezuela, Kimova DR Koreja.

  8. Slovenec kremenit, pamet na zalost NE prihaja in ce sem cisto iskren, ne vidim veliko moznosti za to v doglednem casu. Morala bi se zgoditi Grcija in totalno razsulo, da bi se to zgodilo (pa ne, da si zelim takih razmer). Slovenceljni so v povprecju buteljni, ki se ne zavedajo kako veliki buteljni sploh so (kar pa je za pricakovati od buteljna).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime