Slovenija je v demografski krizi, ki se vse bolj pozna tudi na drugih področjih

Blaž Čermelj

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Kriza z izbruhom novega koronavirusa ni zaustavila negativnih demografskih trendov, s katerimi se zadnje desetletje bori slovenska družba. V nekem smislu je sicer zaustavila mednarodne migracije in močno otežila iskanje dela v tujini. Toda ta trend je najverjetneje le začasen, zato gre pričakovati, da se bo padanje števila slovenskih državljanov nadaljevalo. Še naprej pa raste število tujcev v Sloveniji, prav po zaslugi tega število prebivalcev še naprej narašča.

Dejstvo je tudi, da smo imeli leta 2020 najmanjše število rojstev po letu 2005. Slovenska družba se pospešeno stara. Z njo rastejo tudi stroški za pokojnine in druge socialne prejemke, ob tem pa je kriza resno načela tudi javne finance. Slovenijo tako čaka resen premislek, kako naprej.

Trenutno dogajanje bo namreč v rezultiralo v precejšnji demografski in socialni krizi, ki pa je za zdaj relativno uspešno prikrita. A že kmalu utegnejo ta že sedaj precej očitna  neravnovesja postati prevelika, kar bo zahtevalo temeljite reforme zdravstvenega, socialnovarstenega in pokojninskega sistema.

Slovenija z rastjo prebivalstva


Potrebe po reformah v trenutku najbolj zmanjšuje selitveni prirast s tujino. V letu 2019 se je v Slovenijo priselilo 31.319 prebivalcev, odselilo pa 15.106 (števili vključujeta tako Slovence kot tujce). Največ tujcev se je na območje Slovenije priselilo iz Bosne in Hercegovine. Ti predstavljajo kar polovico vseh. Med preostalimi državami izvora pa so še Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.

V zadnjih tridesetih letih je bil prirast števila prebivalcev negativen zgolj v letih 1991, 1992, 1998, 2010 in 2014. Prav ti prihodi omogočajo, da ima Slovenija trenutno dovolj delovne sile za zagotavljanje obstoječe gospodarske rasti.

Selitveni prirast Slovencev s tujino je tako bil leta 2019 že dvajseto leto zapored negativen, skupno pa se je od leta 2012 iz Slovenije v tujino izselilo več kot 64.000 slovenskih državljanov. Največ jih je bilo leta 2017, ko se je za ta korak odločilo skoraj 10.000 slovenskih državljanov.

Med ciljnimi državami prevladujejo Avstrija (25 %), Nemčija (18 %), Švica in Hrvaška. Ob tem v Avstriji dela tudi približno 23.000 dnevnih migrantov.

Število rojstev otrok znova upada


V Sloveniji je bila najnižja rodnost v letih 1998 - 2004 ko se je v Sloveniji z izjemo leta 2000 rodilo manj kot 18.000 otrok, naravni prirast pa je bil negativen. Število otrok se je v naslednjih letih povečevalo. Sledil je postopen upad, ki zaznamuje tudi leto 2020. Zaradi povečane smrtnosti pa je naravni prirast znašal -2,5 na tisoč prebivalcev. To je najnižja raven po letu 1945.

Število rojstev in smrti v Sloveniji po posameznih letih. Vir: Surs


Za Slovenijo tako velja, da se število prebivalcev ne ohranja po naravni poti. Celotna stopnja rodnosti v letu 2020 je tako znašala 1,60 in je precej višja kot pred desetletjem, vendar pa ob tem občutno upada število žensk v rodni dobi, zato je število rojstev podobno takratnemu.

Po Podatkih SURS je bilo v letu 2020 2462 otrok rojenih tujim državljankam. Med njimi je bilo največ državljank Bosne in Hercegovine (44 %). sledile so jim državljanke Kosova (18 %) ter državljanke držav članic EU, teh je bilo 11 %. Tuje državljanke, ki so v 2020 rodile v Sloveniji, so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 29,4 leta ter za 2 leti mlajše od državljank Slovenije.

Pokojnine še naprej upadajo


Zaradi zmanjšanega števila rojstev je močno na udaru pokojninski sistem. Kljub drugačnim napovedim, ki so bile podane ob zadnji pokojninski reformi, se razmerje med povprečno starostno pokojnino in povprečno neto plačo še naprej znižuje. Leta 2011 je razlika znašala 63,4 odstotka, letos pa znaša zgolj še 56,5 odstotka. Ob tem ekonomisti poudarjajo, da bo v naslednjih letih to razmerje le še slabše.

Pokojninska reforma iz leta 2013 tako nikakor ne daje pričakovanih ukrepov. Čedalje bolj opazno je tudi dejstvo, da je ta močno zaostrila pogoje za invalidsko upokojevanje.

Del ljudi, ki ne zmorejo več delati, se je zaradi tega prelil v evidence brezposelni oseb, ki ne morejo najti dela ter zato prejemajo socialno pomoč. Tudi zato ter zaradi drugih neravnovesij na trgu dela število njenih prejemnikov v zadnjih letih močno narašča. Leta 2021 (februar) je tako denarno socialno pomoč prejemalo 110.000 ljudi, leta 2011 pa nekaj več kot 47.000.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike