Slovenija je najbolj ateistična država v Evropi in med petimi na svetu
POSLUŠAJ ČLANEK
V Sloveniji se 28 % ljudi opredeljuje za ateiste, kar je najvišji odstotek med vsemi evropskimi državami in povsem pri vrhu tudi v svetovnem merilu. Več ateistov je le na Kitajskem (67 %) in na Japonskem (29 %), je pokazala mednarodna raziskava WIN/Gallup International. Ta sicer ni zajela povsem vseh držav sveta, denimo Severne Koreje in nekaterih afriških ter srednjeazijskih držav.
V Boga in posmrtno življenje po tej raziskavi veruje le tretjina Slovencev, 65 % jih meni, da ima človek dušo, 15 % jih verjame v obstoj nebes in 21 % v obstoj pekla.
Raziskava, ki je zajela 68 svetovnih držav, je pokazala, da se za religiozne osebe opredeljuje 62 odstotkov Zemljanov. 74 % jih verjame v dušo, 71 % v Boga, 54 % v življenje po smrti, 56 % v obstoj nebes in 49 % v obstoj pekla.
25 % vsega svetovnega prebivalstva se opredeljuje za nereligiozne, 9 % pa za ateiste.
Najbolj religiozni državi sveta sta Tajska (98 %) in Nigerija (97 %), sledijo Kosovo, Indija, Gana, Papua Nova Gvineja Slonokoščena obala. Najmanj pa Kitajska, kjer se za religiozne opredeljuje le 9 % ljudi.
Slovenci po tej raziskavi veljamo za ene največjih verskih skeptikov na svetu. Za religiozne se opredeljuje le 41 % vprašanih Slovencev, za nereligiozne 25 %, za prepričane ateiste 28 %, 5 % pa se ni moglo odločiti.
V Evropi so med manj religioznimi še Čehi, Švedi in Britanci, med bolj religiozne pa lahko štejemo prebivalce Kosova (94 %), Romune (89 %), Poljake (82 %), Makedonce (84 %), Srbe (75 %), Grke (73 %) in Italijane (69 %).
Raziskava je še pokazala, da se število religioznih zmanjšuje glede na rast dohodka in izobrazbe. Medtem ko se za religiozne opredeljuje 66 % ljudi z nizkimi dohodki, jih je med tistimi z visokimi "le" polovica. Podobno je pri izobrazbi. Med nižje izobraženimi jih je 83 % religioznih, med visoko izobraženimi pa "le" 49 %.
Zanimive rezultate glede vernosti pa je raziskava podala v kontekstu starosti anketirancev. Izkazalo se je namreč, da vera v Boga s starostjo pada. Medtem ko v Boga veruje 74 % mladih ljudi med 18 in 24 leti, delež med starejšimi od 64 let pade na 67 %.
Podobno je pri veri v življenje po smrti, v kar veruje 60 % mladih in "le" 45 % najstarejših, podobni trendi pa veljajo tudi za vero v dušo, nebesa in pekel, v katerega denimo verjame le 35 % starih 65 let in več.
Raziskava tega sicer ne omenja, ampak verjetno je pri tem zadnjem povmes tudi demografija, oziroma pričakovana/povprečna življenjska doba ljudi na različnih koncih sveta.
V Boga in posmrtno življenje po tej raziskavi veruje le tretjina Slovencev, 65 % jih meni, da ima človek dušo, 15 % jih verjame v obstoj nebes in 21 % v obstoj pekla.
Raziskava, ki je zajela 68 svetovnih držav, je pokazala, da se za religiozne osebe opredeljuje 62 odstotkov Zemljanov. 74 % jih verjame v dušo, 71 % v Boga, 54 % v življenje po smrti, 56 % v obstoj nebes in 49 % v obstoj pekla.
25 % vsega svetovnega prebivalstva se opredeljuje za nereligiozne, 9 % pa za ateiste.
Najbolj religiozni državi sveta sta Tajska (98 %) in Nigerija (97 %), sledijo Kosovo, Indija, Gana, Papua Nova Gvineja Slonokoščena obala. Najmanj pa Kitajska, kjer se za religiozne opredeljuje le 9 % ljudi.
Slovenci po tej raziskavi veljamo za ene največjih verskih skeptikov na svetu. Za religiozne se opredeljuje le 41 % vprašanih Slovencev, za nereligiozne 25 %, za prepričane ateiste 28 %, 5 % pa se ni moglo odločiti.
V Evropi so med manj religioznimi še Čehi, Švedi in Britanci, med bolj religiozne pa lahko štejemo prebivalce Kosova (94 %), Romune (89 %), Poljake (82 %), Makedonce (84 %), Srbe (75 %), Grke (73 %) in Italijane (69 %).
Raziskava je še pokazala, da se število religioznih zmanjšuje glede na rast dohodka in izobrazbe. Medtem ko se za religiozne opredeljuje 66 % ljudi z nizkimi dohodki, jih je med tistimi z visokimi "le" polovica. Podobno je pri izobrazbi. Med nižje izobraženimi jih je 83 % religioznih, med visoko izobraženimi pa "le" 49 %.
Zanimive rezultate glede vernosti pa je raziskava podala v kontekstu starosti anketirancev. Izkazalo se je namreč, da vera v Boga s starostjo pada. Medtem ko v Boga veruje 74 % mladih ljudi med 18 in 24 leti, delež med starejšimi od 64 let pade na 67 %.
Podobno je pri veri v življenje po smrti, v kar veruje 60 % mladih in "le" 45 % najstarejših, podobni trendi pa veljajo tudi za vero v dušo, nebesa in pekel, v katerega denimo verjame le 35 % starih 65 let in več.
Raziskava tega sicer ne omenja, ampak verjetno je pri tem zadnjem povmes tudi demografija, oziroma pričakovana/povprečna življenjska doba ljudi na različnih koncih sveta.
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
13 komentarjev
Rajko Podgoršek
Hja članek razkriva marsikaj, ar bi se dalo slutiti. Komentarji tudi kar realni in dobri. Mislim, da je tu napačno zastavila tudi slovenska cerkev. Vero so pokonci še do osamosvojitve držale tiste predvojne verne generacije. Tiste preproste ženičke iz katerih so se tudi verni delali norca. Obenem pa je cerkev že takrat šla v eno neodločnost, nežnost, kot piše v sorodnem članku - ni upala izpostaviti greha. Sicer je zato verouk še vedno tekel, pa cerkvene poroke, ampak globina vere je padala. Odločnih škofov - razen Vovka - je bilo premalo.
Tudi po osamosvojitvi so bile narejene napake. Zelo naivne. saj ste pisali o tem takrat še na iskreni.net. Premalo refleksije, preveč naivnosti. Kombinacija všečnosti pri teologiji ter nezaupanje laikom glede pastoralno-gospodarskih zadev po župnijah. Premalo iskrenega pogovora o prihajajočih težavah. Napačno izobraževanje duhovnikov na Teof-ju. Premalo refleksije v samih katoliških medijih, iskrenega pogovora: furanje nekega monopola in prepričanja "Mi vemo najbolje".
Kdo bo v Cerkvi prevzel odgovornost za stanje?
Kraševka
T2, ki je predvajal pornografijo, je bilo PODJETJE, ki je imelo svojega DIREKTORJA in druge VODILNE. Oni so zmotno mislili, da s tem pomagajo PODJETJU, PA SE JE KLJUB TEMU PODRLO. Torej s tem podjetja niso rešili, so pa NEOPRAVIČENO zelo umazali CERKEV. Tudi proti tem bi morala biti vložena OBTOŽNICA - ZA PREKORAČITEV SVOJIH POOBLASTIL.
Kraševka
Pohvala SLEHERNIKU, ker je lepo pokazal problem. Tudi Istranu in Nataliji dam delno prav. Toda PROBLEM MARIBORSKE NADŠKOFIJE, je krivično, pripisovati ga CERKVI. Tudi marsikateri duhovniki so se jezili na NADŠKOFIJO. Toda T2 in SKLADI kot so Zvon 1 in Zvon 2, so imeli UPRAVLJALCE in SVETOVALCE, ki so bili izven cerkvenih krogov. Škof je bil le toliko kriv, da je drugim zaupal v dobri veri, da imajo pošten namen. Pred nedavnim je bil na TV pravni ZASTOPNIK nadškofije in je povedal, da je bila LJUBLJANSKA BANKA eden izmed največjih KRIVCEV, ki so škofijo pahnili v BANKROT, tako so se spet lahko polastili CERKVENEGA IMETJA. KATERA "OPCIJA" upravlja z LJUBLJANSKO banko pa ni nobena skrivnost. - To so "NAŠI" in ne CERKEV. So pa "NAŠI" dosegli to, da je CERKEV postala neupravičeno OČRNJENA. Režimski časopisi pa poročajo zelo ENOSTRANSKO. Banka je dala možnost, da so nekateri OBOGATELI-neopravičeno, drugi pa so BANKROTIRALI. Mislim, da ni duhovnika, ki bi nosil denar v BANČNE OAZE. Mislim, da tisti, ki najbolj blatijo CERKEV so sami najbolj umazani. Narod pa TEŽKO izve resnico, ker jo mediji potvarjajo.
AlojzZ
Se strinjam z napisanim: "Narod pa TEŽKO izve resnico, ker jo mediji potvarjajo." Dodal pa bi še, da so tisti, ki so prisegli Resnici, izgubili verodostojnost in jim je težko verjeti. Branko Cestnik ... je prvi, ki je opozoril, da je Cerkev postala največja distributerka pornografije. <a href="https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-" target="_blank" rel="nofollow">https://www.dnevnik.si/1042764534/slovenija/branko-cestnik-ce-opustimo-gostoljubje-opustimo-temelje-svetega-pisma-</a>
NatalijaL
Še to: mislim, da je pravega ateizma zelo malo. V nekaj moraš verjeti, v kritičnih situacijah sigurno marsikdo reče: O, Bog, pomagaj mi! Ljudje hodijo v romarska svetišča in prižigajo sveče, če ne bi imeli vsaj malo vere tega ne bi počeli.
Po drugi strani pa so (smo) tudi verni ljudje včasih dvomljivci in se sprašujemo, zakaj Bog to dopušča. Včasih si enostavno ne znamo in zmoremo razlagati vsega, kar se dogaja: vojn, umorov, posilstev, kraj, vseh drugih hudodelstev, naravnih nesreč, potresov, požarov, bolezni..Toda vedno znova pridemo nazaj, saj se zavedamo, da je življenje brez Boga še bolj žalostno.
lojze19
Zanimivo, predsednik vlade etnični in moralni Cerar menda redno hodi k maši, župan Kamnika in levičarski predsedniški kandidat celo pri maši bere, Bratovškova je v pajčolanu klečala pred papežem dokler ji je koristilo in Markeš ter Karba sta bila "dobra" študenta Teološke fakultete. Predsednica izvorno katoliške stranke paktira z glavnim in večnim komunistom, nadškofa Vovka pa so "delavci" celo zažgali. Torej, ni čudno, da smo Slovenci ateisti. Strah nas je pred Kučanom , Novakovo, Markešem, Cerarjem, Btratovškovo, Karbo ITD,ITD. In, zgledi vlečejo!!!
AlojzZ
Se strinjam! Manjka škof, ki bi udaril po mizi: "Kdor voli politika, ki sprejema zakone, ki jemljejo množicam in dajejo elitam, ni katoličan!" Besede oddaljenega Pedra Opeke so pač oddaljene in nimajo zvočne moči: Pedro Opeka: Zavrnimo zakone, ki jemljejo množicam in dajejo elitam <a href="http://nova24tv.si/kolumna/pedro-opeka-zavrnimo-zakone-ki-jemljejo-mnozicam-in-dajejo-elitam/" target="_blank" rel="nofollow">http://nova24tv.si/kolumna/pedro-opeka-zavrnimo-zakone-ki-jemljejo-mnozicam-in-dajejo-elitam/</a>
obrambapes
Iz neznanih razlogov je izpuščena Nizozemska, ki v resnici velja za najbolj ateistično državo. Če pa pogledamo procent vernih ljudi pa je kar nekaj evropskih držav za nami.
Dejstvo, da je najmanj vernih v razvitih državah in pa pri ljudeh z višjo izobrazbo in dobro situiranimi tudi nekaj pove. Ne, ne namigujem na direktno povezavo, da vera zavira napredek. Sama vera ne, pač pa cerkve in organizacije, ki naj bi to vero implementirale.
To potrjuje npr. dejstvo, da so katoliške države v Evropi napram protestantskimi med manj razvitimi (izjeme seveda so: Avstrija, Irska, čeprav gre pri slednji bolj za razvitost samega Dublina in okolice, podeželje je še vedno med manj razvitimi evropskimi regijami). Obratno pa bi težko našli protiprimer saj so skoraj vse protestantske države med bolj razvitimi v Evropi (pustimo npr. Estonijo, vemo zakaj je manj razvita).
Vzrok je seveda v tem, da je večina protestantskih cerkev rek 'Ora et labora' vzela bolj resno kot katoliška cerkev, ki daje bolj poudarek samo na 'ora'. Poleg tega je v protestantski miselnosti bolj zakoreninjena poslovno-trgovska miselnost. Protestantske manjše cerkve so tudi bolj fleksibilne v prilagajanju novim realnostim, kar pa glomazno-velika katoliška cerkev s svojim glomaznim vatikanskim aparatom pač ni.
Še nekaj o vernosti mladih. V povprečju jih je res (še posebej v manj razvitih državah) več vernih med mladimi kot starimi, v razvitih državah pa jih je vseeno več med starejšimi.
Ne bom pozabil prizora izpred enega od pekinških templjev, kamor so ljudje hodili moliti. Koliko mladih med njimi! OK tam je to lahko tudi tiho nasprotovanje partijski diktaturi. Tako npr. kot je bilo malo pred zlomom socializma pri nas 75% mladih vernih. Koliko jih je pa danes? Zakaj na splošno v Evropi mladi ne derejo tako množično v cerkve, bi se morale vprašati pa najprej cerkvene organizacije same.
Rajko Podgoršek
Ja Nizozemska je zanimiv primer. Prevzeli so vse novotarije (katoliki in protestanti) in na koncu ni ostalo nič :) Ja definitivno bo potrebna refleksija. Kritična. Kjer bo moral tudi del višjega klera prevzeti odgovornosti. Pred verniki pa naj se v odprti debati razgrne kakšno je stanje. In naj se iskreno ovrednoti prispevke laikov - ki marsikje ogromno darujejo (tako ali drugače) za Cerkev na Slovenskem - ter njihove SKRBI. Mlačnost te na koncu pokoplje. In pa pometanje pod preprogo isto. In pa popolna nerefleksija slovenske katoliške tradicije in neke novotarije in nova "evangelizacija" z "Life Teen", evangelikalskimi protestantskimi pesmimi, mlačne pridige, "ribarije" med duhovniki, itd. Naj se tu Cerkev iskreno vpraša o stanju, naj s posluša ljudi na terenu. Ne pa da se kolesje vrti v prazno v smislu 'ah-saj-bo-že'.
NatalijaL
Mene pa čudi to, da je bilo v socializmu v cerkvi polno otrok. Skoraj vsi otroci so hodili h verouku in prejeli vse zakramente (razen otroci od miličnikov, učiteljev ipd.).
Danes pri nas skoraj ne vidiš osnovnošolskih otrok. Danes ni komunizma in oblastnikov, ki bi preganjali tiste, ki hodimo v cerkev. Starši nosijo h maši dojenčke in majhne otroke (priznajmo, včasih jočejo, kričijo, hodijo po cerkvi), ampak pustimo to ob strani. Celo na vasi veliko otrok sploh ne hodi h verouku, po birmi pa mladih sploh ni več videti. Otroci diktirajo staršem, namesto iti h maši spijo ali gledajo televizijo. To je zaskrbljujoče.
Dogodki, ki so se dogajali zadnje čase v slovenski cerkvi niso spodbujajoči (finančni škandali mariborske nadškofije). Tisti, ki smo starejši, vztrajamo in hodimo v cerkev, saj se zavedamo, da je življenje brez vere prazno in brez upanja. Na vasi so tudi v glavnem cerkveni pogrebi, vsaj takrat ljudje večinoma gredo v cerkev in molijo.
VelikiRob
Mislim, da nas je virtualnost popolnoma prevzela. In podobni smo zasvojencem, ki sanjajo svoje privide v kemični ekstazi. Ne gre samo za religioznost, propadamo na celi črti, saj ni več tistega pozitivnigea gibala, ki bi bil potreben za ohranjanje naroda.
kdorkoli
Religiozni so praktično vsi ljudje, to je namreč značilnost človeške duše, ki jo tako ali drugače spoštuje vsaka človeška družba v celi zgodovini. Religioznost in s tem povezano obredje zaznavamo že od pradavnine, prav tako pa jo lahko vidimo tudi v moderni, "razviti" družbi, tudi v tisti, ki jo imamo za nereligiozno ali ateistično, le da religioznost tukaj poprijema nove oblike, ki jih še nismo vajeni gledati in presojati kot religijo. V bistvu pa so vse te oblike eno in isto.
Načeloma nas religioznost ne bi smela skrbeti, saj posamezniku pomaga živeti, družbi pa urejati medsebojne odnose, razen v primerih izrojenih religij ali ideologij - in te so prav tako samo prikrite religije - ki spodbujajo sovraštvo do drugih, pa naj to spodbujanje sovraštva temelji na drugačnosti kakršne koli vrste: bodisi, da je usmerjeno proti drugim religijam, rasam, narodom, družbenim razredom ali kakšni drugi vrsti drugačnosti.
Pri nas bi nas moralo skrbeti širjenje in poglabljanje sovraštva, še posebej tistega, ki ga je zasejal pokvarjeni boljševiški komunizem v zadnjem stoletju, ko si je zaželel popolno oblast nad ljudmi. Takrat je bil vsak znak religioznosti prepovedan in za posameznika tako ali drugače nevaren. Kdor je religioznost pokazal, je bil v družbi zapostavljen, šikaniran, "družbeno" ožigosan, nesprejemljiv. Zato lahko razumemo zadrego prevajalca, ko si ni upal prevesti pozdrav Clintona Ljublančanom: "Bog vas blagoslovi!" - hotel ga je obvarovati neljubih posledic v deželici, kjer je edina prava vera strogi ateizem...
Prastrah, zasejan z revolucionarnimi umori med vojno in po njej, je še dandanes globoko v ljudeh in jih odvrača od kazanja tradicionalne religioznosti, ki je sicer bistveni del narodove kulture. Mnogi jo zato nadomeščajo z drugimi, za naš kulturni prostor milo rečeno nenavadnimi religijami in seveda še posebno z "ideološko" bolj zaželenim ateizmom, pri čemer je eno in drugo prav tako religija, le da je vladajočim pri nas bolj všečna - zdi se jim za njihovo oblast manj nevarna, ker brez Boga in njegovih neovrgljivih zapovedi lažje manipulirajo z ljudmi, na hrbtu katerih lepo živijo. Če Boga ni, je pač vse lažje, vse je lahko dovoljeno; tudi človeka ubiti ni več zločin, prav tako je tudi očitna laž že čisto sprejemljiva, človek je "bolj svoboden", tako da na primer splav sploh ni tragedija, ampak je postal celo "neodtujljiva človekova pravica" - in tako naprej.
Vse to pa se obilno opravičuje in napaja iz nenehnega spodbujanja sovraštva, ki je pri nas resnični temelj že kmalu stoletje prevladujoče "najhumanejše ideologije" - religije, povzete naravnost iz v glavah skrbno zabetoniranih "temeljev marksizma"...
Rajko Podgoršek
Kako gre tista: "Po župnikih vera gor, po župnikih vera dol." Duhovnike moramo podpirati, za njih moliti, jim stati ob strani. Ampak istočasno moramo od njih zahtevati JASNOST. Če je duhovnik medel v stališčih, boječ da bi se komu zameril, neodločen, če ne ponuja Resnice ampak neko new age zmešnjavo, potem tudi ljudje ne morejo iti za takim pastirjem.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.