Slovenija ima 300-odstotni porast nezakonitih migracij in Avstrija podaljšuje nadzor nad notranjimi mejami

Avstrija namerava podaljšati nadzor nad mejami s Slovenijo in Madžarsko še za nadaljnjih šest mesecev, je napovedal avstrijski notranji minister Gerhard Karner, saj po njegovih besedah nadzor na zunanjih schengenskih mejah ne deluje.

"Evropsko komisijo bomo v prihodnjih dneh obvestili, da bomo morali ta nadzor podaljšati," je v pogovoru za avstrijski radio ORF dejal Karner in pojasnil, da je podaljšanje ukinitve schengenskih pravil nujno za boj proti nezakonitim migracijam. Nadzor nad mejami bo podaljšan od 11. maja, ko se bo iztekla trenutna prekinitev prostega pretoka ljudi prek meje.

Znotraj schengenskega prostora načelno ni stacionarnega nadzora na državnih mejah, a je migrantska in begunska kriza leta 2015 to spremenila. Več držav, med njimi Avstrija, je namreč takrat uvedlo nadzor na mejah. Sodišče Evropske unije je ta korak takrat dovolilo, a le za omejeno časovno obdobje oziroma dokler traja varnostna grožnja, s katero država utemeljuje vrnitev mejnega nadzora.

Avstrijski nadzor je učinkovit

Številke so se močno zmanjšale, kar je tudi "rezultat teh pregledov", pravi avstrijski notranji minister Karner. Februarja letos je bilo 2 600 prošenj za azil, novembra 2022 pa jih je bilo še vedno 12 000. "In če želimo nadaljevati to dosledno pot, moramo nadaljevati tudi z nadzorom ... Dokler nadzor zunanjih meja EU ne bo deloval, bo treba nositi te milijonske stroške, kar pa je nujno zaradi varnosti avstrijskega prebivalstva," je še dejal.

Migracijski pritisk v Sloveniji in Italiji se je v zadnjih mesecih močno povečal, zato se mora Avstrija odzvati in pripraviti "pravočasno", saj se moramo za vsako ceno izogniti lanskim razmeram. Okrepiti je treba "pritisk na tihotapsko mafijo". Letos – v prvem četrtletju – je bilo aretiranih že približno 80 tihotapcev ljudi, komentira v radijskem intervjuju Karner.


Gibanje števila migrantov po t. i. balkanski poti po podatkih Frontexa

Razlika v oceni dogajanja očitna

Policija na zahodnobalkanski migracijski poti in v drugih evropskih državah učinkovito preprečuje nezakonite migracije in tihotapljenje ljudi, čeprav njihovo število narašča, je v torek povedal notranji minister Boštjan Poklukar ob koncu 11. neformalnega srečanja notranjih ministrov procesa Brdo o upravljanju migracij v Portorožu.

Analiziral je tudi stanje, kot so zapisali v sporočilu za javnost: "Zahodnobalkanska pot je v zadnjih letih ena glavnih migracijskih poti v Evropo. Novi trendi so v nenehnem porastu, tihotapske mreže pa se nenehno prilagajajo in so gonilo nezakonitih migracij. Slovenija pri tem ni izjema." Kakšni bodo ukrepi pa ostaja še neznanka.

Na novinarski konferenci je Poklukar večkrat ponovil, da slovenska policija dela dobro in da je pri preprečevanju tihotapljenja ljudi učinkovita. Kot je še dejal, mora policija najti še druge načine za omejevanje nezakonitih migracij, saj migracijske poti sedaj potekajo drugače: »Če smo imeli še pred nekaj leti migracije v gozdovih, jih imamo zdaj na cesti, preko mejnih prehodov, ki to niso več,« je poudaril. Dodal je, da se mora ljudem »nekoliko opravičiti, kajti včasih bodo deležni kakšne prometne kontrole več, kot so je bili v preteklosti, ampak treba je razumeti.«

Je pa slovenski minister priznal, da je število prebežnikov v Sloveniji in povsod ob zahodnobalkanski poti letos izjemno visoko, vendar konkretnih podatkov ni navedel.

Slovenski odziv nazadnje tipično birokratski

Pri zadnjem podaljšanju nadzora na notranji meji 11. novembra lani je Avstrija kot razlog navedla povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU-ja ter dejavnosti organiziranih skupin tihotapcev.

Slovensko zunanje ministrstvo je takrat sporočilo, da je odločitev Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo neutemeljena, saj Dunaj ni dokazal obstoja nove varnostne grožnje. Ob tem je opozorilo na sodbo Sodišča EU-ja, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU-ja. Slovenija je takrat izrazila pričakovanje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji s Slovenijo ukinila, ki pa se pričakovano ni uresničilo.