Slovenija dveh identitet

Vir foto: pixabay
Če analiziramo slovensko politično krajino, lahko opazimo, da se v Sloveniji druga mimo druge oblikujeta dve identiteti. Ena je utemeljena na NOB-ju in revoluciji, druga na osamosvajanju ter delno predvojni Sloveniji. Vsaka od identitet ima svojo elito in vzpostavljene kognitivne okvirje, preko katerih mobilizira politično podporo. Končni cilj obeh je oblast, pri tem pa je ena bolj dominantna kot druga. Vsak deležnik, ki se znajde na polju med obema, se lahko v trenutku znajde med tnalom in nakovalom. Na udaru sta trenutno SMC in Desus.

V eni od prejšnjih kolumn sem zapisal, da se večina političnih odločitev sprejema na polju nezavednega. Ob tem je pomembno, kakšen kognitiven okvir je vzpostavljen. Tako ena kot druga stran vzdržujeta svojo interpretacijo politične realnosti ter skušata zapreti nasprotne politike v določene okvire. Z izrazi princ teme, Patria, Orban ter po novem maske, lahko zlahka sprožimo negativna čustva na levici do prominentnega desnega politika. Podobno kot z izrazi Murgle, razoroževanje Teritorialne obrambe in nasprotovanje osamosvojitvi, negativna čustva na desnici do levega politika.


Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.


Pri tem igrajo ključno vlogo mediji, ki določene predstave utrjujejo skozi daljše obdobje. Tu je podobno kot pri 2 identitetah razdeljena tudi medijska krajina. Koga podpirajo dominantni mediji, ni težko ugotoviti, vsaj če sodimo po letih vladanja od osamosvojitve dalje.
Tako ena kot druga stran vzdržujeta svojo interpretacijo politične realnosti ter skušata zapreti nasprotne politike v določene okvire.

Ideološke teme


V praksi bi vsako od političnih dejanj lahko označili za ideološko, saj vsako vsebuje svetovnonazorske koncepte in teorije, pogled na zgodovino ter odnos do socialnih skupin. Že na splošno je izraz politična ideologija problematičen, saj ga je nemogoče definirati. Zato je nesmiselno zapisati v koalicijsko pogodbo, da ideoloških tem ne boš odpiral.

Moderni politologi se raje posvečajo vprašanju, kako so se določene teorije v socialnih skupinah uveljavile ter manj pozornosti posvečajo logiki in pozicioniranju na političnem spektru. Na primer, danes bi imeli resen problem s pozicioniranjem SDS na desnico - v odnosu do družbenega je sicer konservativna, a je hkrati naredila tudi največji socialni transfer preko državne pomoči, kar je izrazito leva ekonomska prvina. Razumemo pa okoliščine, zakaj je bilo to storjeno.

Podobno lahko razumemo, zakaj ena stran obklada drugo, da odpira ideološke teme. Skozi zgodovino se je to uveljavilo kot priročen argument, ker NOB identiteta drugih pogledov ni dopuščala oz. bi s priznavanjem drugih ideologij lahko zanikala svojo kot najboljšo.

Bojno polje


Boj za prevlado pa ne poteka samo med dvema dominantnima elitama, temveč tudi znotraj obeh. Tako smo lahko priča boju med LMŠ in SD. Izrednega pomena je, kdo bo izšel kot zmagovalec, saj bo ta prejel največ medijske pozornosti ter lahko zavzel vlogo hegemona.

To je pomembno, ker gre za medijsko podporo dominantnih medijev v državi. Podoben boj smo lahko spremljali na desnici skozi devetdeseta med SDS, SKD in SLS. Tam je kot zmagovalec izšel SDS ter v vlogi hegemona danes generira tudi največ medijske pozornosti znotraj svoje elite. Seveda se skušajo v ta boj vključiti tudi mediji nasprotnih elit. Žalostno pa je, da so pri tem boju za oblast komunikacijske tehnike bolj pomembne od vsebine.

Vsi, ki izgubijo milost, ali pa nimajo dovolj političnih orodij v svojih rokah, so obsojeni na životarjenje. Ti bodo preživeli natanko toliko časa, dokler bodo služili interesom enega ali drugega hegemona. V tej vlogi sta se trenutno znašla SMC in Desus. Ko sta zamenjala strani, sta zamenjala tudi medijsko naklonjenost.

Človekovo dostojanstvo


Ob vsem pa trenutno nobena od obeh elit ne izpostavlja osebne svobode in spoštovanja človekovega dostojanstva. Za nekatere celo svoboda starejših in ranljivih ni enako vredna kot njihova.

V poudarjanju dostojanstva sta še najbolj koherentna novinca med ministri Janez Cigler Kralj in Boštjan Koritnik, ki še nista zapadla v klasične vzorce. V demokraciji ni svobode brez spoštovanja dostojanstva. Vse »neideološke« vlade, ki bodo na to pozabile, bodo kratkega roka. Pa naj bodo leve ali desne.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki