Slovenija dobrobiti "najuspešnejšega obrambnega zavezništva v zgodovini" uživa za nizko ceno
POSLUŠAJ ČLANEK
Na obisku v Sloveniji se je mudil generalni sekretar NATO, severnoatlantskega zavezništva, ki v obrambnem smislu zagotavlja najdaljše obdobje miru in blaginje na območju Evrope od Pax Romana v prvem stoletju po Kristusu.
Pod varnostnim dežnikom zavezništva je od leta 2004 tudi Slovenija, kar je verjetno tudi razlog, da si je, kljub drugačnim zavezam, od takrat privoščila občutno znižanje proračunskih sredstev za zagotavljanje obrambne varnosti.
A Jens Stoltenberg Slovenijo opozarja, da nespoštovanje skupnih dogovorov ni pošteno in fer do drugih držav članic zavezništva, zato Slovenijo poziva, da je čas za povečanje vlaganj v njeno lastno in skupno obrambo.
Norvežanov govor v parlamentu je bojkotirala Levica, ki prihodnost Slovenije vidi zunaj zavezništva 29. držav Zahodnega sveta.
Slovenski narod se je za vstop v zvezo NATO pred petnajstimi leti odločil z dvotretjinsko večino na referendumu, polnopravni člani zavezništva pa smo postali leta 2004. Od takrat je Slovenija na račun kolektivne obrambe namesto v drage oborožitvene sisteme (letala, tanki, radarski sistemi, helikopterji ...) stotine milijonov evrov lahko preusmerila na področja zdravstva, šolstva, infrastrukture, sociale ipd..
S težjo in najdražjo oborožitvijo našo varnost namreč zagotavljajo večje zaveznice, zračni prostor nam varujejo Madžari, Italijani in Američani, podobno je na področju informacijske, oziroma kibernetske varnosti, ki postaja vse bolj aktualna.
Slovenija je namreč že vrsto let država z enim najmanjših prispevkov kar se obrambnih izdatkov tiče. Pri tem je pomembno vedeti, da NATO ne temelji na lastnih silah zavezništva, temveč na obrambnih silah držav članic. Vsak vložek v obrambo torej pomeni vložek v lastni obrambno-varnostni sistem države.
Slovenija je med 29. članicami zavezništva po odstotku BDP, namenjenim za obrambo, na 26. mestu. Standard 2 odstotkov BDP za obrambo so pred leti dosegale le tri države članice, mednarodno varnostno okolje pa se je zadnja leto močno destabiliziralo.
Zato je bila leta 2014 med članicami soglasno sprejeta zaveza o pravični delitvi bremen, kar pomeni, da bi vse partnerske države obrambne izdatke do leta 2014 dvignile do dveh odstotkov BDP.
Osem članic NATO zdaj te zaveze že dosega, in sicer ZDA, Grčija, Estonija, Združeno kraljestvo, Latvija. Poljska, Litva in Romunija.
Slovenija medtem ne kaže namere, da bi se držala ponovnega dogovora, je pa premier Šarec danes dejal, da bo Slovenija "v nekaj letih" skušala doseči 1,5 %odstotka BDP.
Državni sekretar NATO je bil v nagovoru slovenskih parlamentarcev neposreden: "Pozivam vas, da več vlagate, ker je to tako v vašem kot v našem skupnem interesu, saj živimo v mnogo manj predvidljivem okolju," je dejal.
Orisal je nove globalne varnostne izzive, ki so se močno spremenili od časov, ko je na vzhodu vladal in nato razpadel Varšavski pakt in se je prvič pojavilo vprašanje, ali je NATO v postblokovskem času sploh še potreben.
Danes, ko se je svet ponovno znašel v nestabilnosti in na zunanjih mejah Evrope potekajo oboroženi konflikti, je jasno, da je kolektivno obrambno zavezništvo še kako potrebno.
Seveda pa se je moralo prilagoditi. In če smo v obdobju po koncu hladne vojne, ko je bilo napetosti manj, lahko rezali obrambne proračune in jih močno zmanjšali, je sedaj ko je napetosti več, naša dolžnost, da jih tudi zvišamo, je poslancem na dušo položil Stoltenberg.
Po njegovih besedah je moč NATO prav v tem, da smo zavezništvo 29 demokracij, da varujemo drug drugega in skupaj nastopamo složno. "NATO je najuspešnejše zavezništvo zgodovini. Zdaj moramo dokazati, da moramo v tem nepredvidljivemu okolju, ki postaja vse manj varno, pokazati, da smo složni in se lahko skupaj prilagajamo."
In nove grožnje ne zahtevajo več starega pristopa h kolektivni obrambi na ozemlju članic, temveč zahteva krizno upravljanje izven meja zavezništva. "Če države postanejo varni pristan za teroriste, potem smo manj varni tudi mi," je nujnost delovanja zveze NATO na zahodnem Balkanu, Afganistanu, Bližnjem vzhodu, Iraku in v Afriki predstavil Stoltenberg.
Prvi tak primer je bil sicer v devetdesetih na Balkanu. "Takrat se je prvič zgodilo, da se je NATO v balkanskih vojnah prvih angažiral zunaj svojega ozemlja - igral je ključno vlogo za konec Balkanskih vojn, konec Miloševićevega režima, sile so bile v Makedoniji, da bi prepričevale nastanek oboroženega spopada," je dejal Norvežan.
Največjo prilagoditev do sedaj pa je severnoatlantsko zavezništvo naredilo z razporeditvijo sil v Baltske države in na Poljsko, kar je neposreden odgovor na agresivno politiko Rusije, ki vse bolj uporablja oboroženo silo zoper svoje sosede: 2008 v Gruziji in 2014 v Ukrajini.
Govor državnega sekretarja NATO v parlamentu so bojkotirali v Levici, ker, kot pravijo nasprotujejo "tako servilnosti do Nata kot tudi zapravljanju stotin milijonov evrov proračunskih sredstev za kupovanje vojaške opreme v imenu “zavez do Nata”"
Zato so se raje pred parlamentom, pridružili Shodu skupine proti bazi zveze NATO, kjer je peščica posameznikov protestirala proti slovenskem sodelovanju v severnoatlantskem zavezništvu.
Pod varnostnim dežnikom zavezništva je od leta 2004 tudi Slovenija, kar je verjetno tudi razlog, da si je, kljub drugačnim zavezam, od takrat privoščila občutno znižanje proračunskih sredstev za zagotavljanje obrambne varnosti.
A Jens Stoltenberg Slovenijo opozarja, da nespoštovanje skupnih dogovorov ni pošteno in fer do drugih držav članic zavezništva, zato Slovenijo poziva, da je čas za povečanje vlaganj v njeno lastno in skupno obrambo.
Norvežanov govor v parlamentu je bojkotirala Levica, ki prihodnost Slovenije vidi zunaj zavezništva 29. držav Zahodnega sveta.
Slovenski narod se je za vstop v zvezo NATO pred petnajstimi leti odločil z dvotretjinsko večino na referendumu, polnopravni člani zavezništva pa smo postali leta 2004. Od takrat je Slovenija na račun kolektivne obrambe namesto v drage oborožitvene sisteme (letala, tanki, radarski sistemi, helikopterji ...) stotine milijonov evrov lahko preusmerila na področja zdravstva, šolstva, infrastrukture, sociale ipd..
S težjo in najdražjo oborožitvijo našo varnost namreč zagotavljajo večje zaveznice, zračni prostor nam varujejo Madžari, Italijani in Američani, podobno je na področju informacijske, oziroma kibernetske varnosti, ki postaja vse bolj aktualna.
Slovenija je namreč že vrsto let država z enim najmanjših prispevkov kar se obrambnih izdatkov tiče. Pri tem je pomembno vedeti, da NATO ne temelji na lastnih silah zavezništva, temveč na obrambnih silah držav članic. Vsak vložek v obrambo torej pomeni vložek v lastni obrambno-varnostni sistem države.
Slovenija je med 29. članicami zavezništva po odstotku BDP, namenjenim za obrambo, na 26. mestu. Standard 2 odstotkov BDP za obrambo so pred leti dosegale le tri države članice, mednarodno varnostno okolje pa se je zadnja leto močno destabiliziralo.
Zato je bila leta 2014 med članicami soglasno sprejeta zaveza o pravični delitvi bremen, kar pomeni, da bi vse partnerske države obrambne izdatke do leta 2014 dvignile do dveh odstotkov BDP.
Osem članic NATO zdaj te zaveze že dosega, in sicer ZDA, Grčija, Estonija, Združeno kraljestvo, Latvija. Poljska, Litva in Romunija.
Slovenija medtem ne kaže namere, da bi se držala ponovnega dogovora, je pa premier Šarec danes dejal, da bo Slovenija "v nekaj letih" skušala doseči 1,5 %odstotka BDP.
Stoltenberg poslancem: ni pošteno do tistih zaveznikov, ki vlagajo 2 % BDP ali več zato, da branijo druge
Državni sekretar NATO je bil v nagovoru slovenskih parlamentarcev neposreden: "Pozivam vas, da več vlagate, ker je to tako v vašem kot v našem skupnem interesu, saj živimo v mnogo manj predvidljivem okolju," je dejal.
Orisal je nove globalne varnostne izzive, ki so se močno spremenili od časov, ko je na vzhodu vladal in nato razpadel Varšavski pakt in se je prvič pojavilo vprašanje, ali je NATO v postblokovskem času sploh še potreben.
Danes, ko se je svet ponovno znašel v nestabilnosti in na zunanjih mejah Evrope potekajo oboroženi konflikti, je jasno, da je kolektivno obrambno zavezništvo še kako potrebno.
Seveda pa se je moralo prilagoditi. In če smo v obdobju po koncu hladne vojne, ko je bilo napetosti manj, lahko rezali obrambne proračune in jih močno zmanjšali, je sedaj ko je napetosti več, naša dolžnost, da jih tudi zvišamo, je poslancem na dušo položil Stoltenberg.
Po njegovih besedah je moč NATO prav v tem, da smo zavezništvo 29 demokracij, da varujemo drug drugega in skupaj nastopamo složno. "NATO je najuspešnejše zavezništvo zgodovini. Zdaj moramo dokazati, da moramo v tem nepredvidljivemu okolju, ki postaja vse manj varno, pokazati, da smo složni in se lahko skupaj prilagajamo."
Stoltenberg: "Moč NATO je prav v tem, da se znamo obraniti in odvračati kakršnegakoli nasprotnika. Če nas bo kdo želel napasti, bomo vsi tam, na okovih. Ne želimo spodbujati napadov, verjamemo pa, da če imamo močno obrambo, odvračamo konflikte."
In nove grožnje ne zahtevajo več starega pristopa h kolektivni obrambi na ozemlju članic, temveč zahteva krizno upravljanje izven meja zavezništva. "Če države postanejo varni pristan za teroriste, potem smo manj varni tudi mi," je nujnost delovanja zveze NATO na zahodnem Balkanu, Afganistanu, Bližnjem vzhodu, Iraku in v Afriki predstavil Stoltenberg.
Prvi tak primer je bil sicer v devetdesetih na Balkanu. "Takrat se je prvič zgodilo, da se je NATO v balkanskih vojnah prvih angažiral zunaj svojega ozemlja - igral je ključno vlogo za konec Balkanskih vojn, konec Miloševićevega režima, sile so bile v Makedoniji, da bi prepričevale nastanek oboroženega spopada," je dejal Norvežan.
Največjo prilagoditev do sedaj pa je severnoatlantsko zavezništvo naredilo z razporeditvijo sil v Baltske države in na Poljsko, kar je neposreden odgovor na agresivno politiko Rusije, ki vse bolj uporablja oboroženo silo zoper svoje sosede: 2008 v Gruziji in 2014 v Ukrajini.
Levica Stoltenbergu ni hotela prisluhniti
Govor državnega sekretarja NATO v parlamentu so bojkotirali v Levici, ker, kot pravijo nasprotujejo "tako servilnosti do Nata kot tudi zapravljanju stotin milijonov evrov proračunskih sredstev za kupovanje vojaške opreme v imenu “zavez do Nata”"
Zato so se raje pred parlamentom, pridružili Shodu skupine proti bazi zveze NATO, kjer je peščica posameznikov protestirala proti slovenskem sodelovanju v severnoatlantskem zavezništvu.
Zadnje objave
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
rx170
NATO je leta 1991 stal ob strani, ZDA so podpirale politiko enotne Jugoslavije. Dajte se poučit o osnovnih dejstvih preden pisarite oslarije.
Kraševka
KOT, DA NEKDO NE BI LOČEVAL. KDAJ JE DAN IN KDAJ JE noč.
ŠAREC, KOT PREDSEDNIK VLADE SE ROKUJE s Stoltenbergom in mu obljublja več denarja za NATO. ENAKO KOT ŠAREC dela tudi ŽIDAN, oba pa sta v tesnem ZAVEZNIŠTVU z Združeno LEVICO. ki temu protestira pred parlamentom in zahteva IZSTOP iz NATA.
Kot zunanji minister je ERJAVEC gradil nekako zavezništvo z Rusijo, kajti večkrat je tja potoval kot na zahod.
In ta ERJAVEC sedaj v vlogi OBRAMBNEGA MINISTRA. Je naš predstavnik pri pogovorih z visokimi PREDSTAVNIKI NATO. Lahko se vprašamo katere interese bo Erjavec sedaj branil - ali Ruske, ali NATO ?
Nekateri so lahko tudi DVOJNI agenti.
MEFISTO
Kraševka, oprosti, po tem kar si povedala, si postala edina, ki še misliš, da je kaj razlike, med Šarcem, Židanom in Levico. Krjavelj se je pa odzval vsakemu vabilu! Ni on kriv, če so ga vabili samo Rusi.
rx170
Bedast članek. NATO je po razpustitvi varšavskega pakta postal nepotreben in je edini generator nestabilnosti. Sramotno bombardiranje krščanske Srbije leta 1999 je bil prvi korak k sistemski islamizaciji Evrope.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.