Slovenija dobrobiti "najuspešnejšega obrambnega zavezništva v zgodovini" uživa za nizko ceno

Na obisku v Sloveniji se je mudil generalni sekretar NATO, severnoatlantskega zavezništva, ki v obrambnem smislu zagotavlja najdaljše obdobje miru in blaginje na območju Evrope od Pax Romana v prvem stoletju po Kristusu.

Pod varnostnim dežnikom zavezništva je od leta 2004 tudi Slovenija, kar je verjetno tudi razlog, da si je, kljub drugačnim zavezam, od takrat privoščila občutno znižanje proračunskih sredstev za zagotavljanje obrambne varnosti. 

A Jens Stoltenberg Slovenijo opozarja, da nespoštovanje skupnih dogovorov ni pošteno in fer do drugih držav članic zavezništva, zato Slovenijo poziva, da je čas za povečanje vlaganj v njeno lastno in skupno obrambo. 

Norvežanov govor v parlamentu je bojkotirala Levica, ki prihodnost Slovenije vidi zunaj zavezništva 29. držav Zahodnega sveta.

Slovenski narod se je za vstop v zvezo NATO pred petnajstimi leti odločil z dvotretjinsko večino na referendumu, polnopravni člani zavezništva pa smo postali leta 2004. Od takrat je Slovenija na račun kolektivne obrambe namesto v drage oborožitvene sisteme (letala, tanki, radarski sistemi, helikopterji ...) stotine milijonov evrov lahko preusmerila na področja zdravstva, šolstva, infrastrukture, sociale ipd..

S težjo in najdražjo oborožitvijo našo varnost namreč zagotavljajo večje zaveznice, zračni prostor nam varujejo Madžari, Italijani in Američani, podobno je na področju informacijske, oziroma kibernetske varnosti, ki postaja vse bolj aktualna.

Slovenija je namreč že vrsto let država z enim najmanjših prispevkov kar se obrambnih izdatkov tiče. Pri tem je pomembno vedeti, da NATO ne temelji na lastnih silah zavezništva, temveč na obrambnih silah držav članic. Vsak vložek v obrambo torej pomeni vložek v lastni obrambno-varnostni sistem države.


Slovenija je med 29. članicami zavezništva po odstotku BDP, namenjenim za obrambo, na 26. mestu. Standard 2 odstotkov BDP za obrambo so pred leti dosegale le tri države članice, mednarodno varnostno okolje pa se je zadnja leto močno destabiliziralo.

Zato je bila leta 2014 med članicami soglasno sprejeta zaveza o pravični delitvi bremen, kar pomeni, da bi vse partnerske države obrambne izdatke do leta 2014 dvignile do dveh odstotkov BDP.

Osem članic NATO zdaj te zaveze že dosega, in sicer ZDA, Grčija, Estonija, Združeno kraljestvo, Latvija. Poljska, Litva in Romunija.

Slovenija medtem ne kaže namere, da bi se držala ponovnega dogovora, je pa premier Šarec danes dejal, da bo Slovenija "v nekaj letih" skušala doseči 1,5 %odstotka BDP.

Stoltenberg poslancem: ni pošteno do tistih zaveznikov, ki vlagajo 2 % BDP ali več zato, da branijo druge

Državni sekretar NATO je bil v nagovoru slovenskih parlamentarcev neposreden: "Pozivam vas, da več vlagate, ker je to tako v vašem kot v našem skupnem interesu, saj živimo v mnogo manj predvidljivem okolju," je dejal.

Orisal je nove globalne varnostne izzive, ki so se močno spremenili od časov, ko je na vzhodu vladal in nato razpadel Varšavski pakt in se je prvič pojavilo vprašanje, ali je NATO v postblokovskem času sploh še potreben.

Danes, ko se je svet ponovno znašel v nestabilnosti in na zunanjih mejah Evrope potekajo oboroženi konflikti, je jasno, da je kolektivno obrambno zavezništvo še kako potrebno.

Seveda pa se je moralo prilagoditi. In če smo v obdobju po koncu hladne vojne, ko je bilo napetosti manj, lahko rezali obrambne proračune in jih močno zmanjšali, je sedaj ko je napetosti več, naša dolžnost, da jih tudi zvišamo, je poslancem na dušo položil Stoltenberg.

Po njegovih besedah je moč NATO prav v tem, da smo zavezništvo 29 demokracij, da varujemo drug drugega in skupaj nastopamo složno. "NATO je najuspešnejše zavezništvo zgodovini. Zdaj moramo dokazati, da moramo v tem nepredvidljivemu okolju, ki postaja vse manj varno, pokazati, da smo složni in se lahko skupaj prilagajamo."



In nove grožnje ne zahtevajo več starega pristopa h kolektivni obrambi na ozemlju članic, temveč zahteva krizno upravljanje izven meja zavezništva. "Če države postanejo varni pristan za teroriste, potem smo manj varni tudi mi," je nujnost delovanja zveze NATO na zahodnem Balkanu, Afganistanu, Bližnjem vzhodu, Iraku in v Afriki predstavil Stoltenberg.

Prvi tak primer je bil sicer v devetdesetih na Balkanu. "Takrat se je prvič zgodilo, da se je NATO v balkanskih vojnah prvih angažiral zunaj svojega ozemlja - igral je ključno vlogo za konec Balkanskih vojn, konec Miloševićevega režima, sile so bile v Makedoniji, da bi prepričevale nastanek oboroženega spopada," je dejal Norvežan.

Največjo prilagoditev do sedaj pa je severnoatlantsko zavezništvo naredilo  z razporeditvijo sil v Baltske države in na Poljsko, kar je neposreden odgovor na agresivno politiko Rusije,  ki vse bolj uporablja oboroženo silo zoper svoje sosede: 2008 v Gruziji in 2014 v Ukrajini.

Levica Stoltenbergu ni hotela prisluhniti

Govor državnega sekretarja NATO v parlamentu so bojkotirali v Levici, ker, kot pravijo nasprotujejo "tako servilnosti do Nata kot tudi zapravljanju stotin milijonov evrov proračunskih sredstev za kupovanje vojaške opreme v imenu “zavez do Nata”"

Zato so se raje pred parlamentom, pridružili Shodu skupine proti bazi zveze NATO, kjer je peščica posameznikov protestirala proti slovenskem sodelovanju v severnoatlantskem zavezništvu.