Na obisku v Sloveniji se je mudil generalni sekretar NATO, severnoatlantskega zavezništva, ki v obrambnem smislu zagotavlja najdaljše obdobje miru in blaginje na območju Evrope od Pax Romana v prvem stoletju po Kristusu.
Pod varnostnim dežnikom zavezništva je od leta 2004 tudi Slovenija, kar je verjetno tudi razlog, da si je, kljub drugačnim zavezam, od takrat privoščila občutno znižanje proračunskih sredstev za zagotavljanje obrambne varnosti.
A Jens Stoltenberg Slovenijo opozarja, da nespoštovanje skupnih dogovorov ni pošteno in fer do drugih držav članic zavezništva, zato Slovenijo poziva, da je čas za povečanje vlaganj v njeno lastno in skupno obrambo.
Norvežanov govor v parlamentu je bojkotirala Levica, ki prihodnost Slovenije vidi zunaj zavezništva 29. držav Zahodnega sveta.
Slovenski narod se je za vstop v zvezo NATO pred petnajstimi leti odločil z dvotretjinsko večino na referendumu, polnopravni člani zavezništva pa smo postali leta 2004. Od takrat je Slovenija na račun kolektivne obrambe namesto v drage oborožitvene sisteme (letala, tanki, radarski sistemi, helikopterji …) stotine milijonov evrov lahko preusmerila na področja zdravstva, šolstva, infrastrukture, sociale ipd..
S težjo in najdražjo oborožitvijo našo varnost namreč zagotavljajo večje zaveznice, zračni prostor nam varujejo Madžari, Italijani in Američani, podobno je na področju informacijske, oziroma kibernetske varnosti, ki postaja vse bolj aktualna.
Slovenija je namreč že vrsto let država z enim najmanjših prispevkov kar se obrambnih izdatkov tiče. Pri tem je pomembno vedeti, da NATO ne temelji na lastnih silah zavezništva, temveč na obrambnih silah držav članic. Vsak vložek v obrambo torej pomeni vložek v lastni obrambno-varnostni sistem države.
Slovenija je med 29. članicami zavezništva po odstotku BDP, namenjenim za obrambo, na 26. mestu. Standard 2 odstotkov BDP za obrambo so pred leti dosegale le tri države članice, mednarodno varnostno okolje pa se je zadnja leto močno destabiliziralo.
Zato je bila leta 2014 med članicami soglasno sprejeta zaveza o pravični delitvi bremen, kar pomeni, da bi vse partnerske države obrambne izdatke do leta 2014 dvignile do dveh odstotkov BDP.
Osem članic NATO zdaj te zaveze že dosega, in sicer ZDA, Grčija, Estonija, Združeno kraljestvo, Latvija. Poljska, Litva in Romunija.
Slovenija medtem ne kaže namere, da bi se držala ponovnega dogovora, je pa premier Šarec danes dejal, da bo Slovenija “v nekaj letih” skušala doseči 1,5 %odstotka BDP.
Stoltenberg poslancem: ni pošteno do tistih zaveznikov, ki vlagajo 2 % BDP ali več zato, da branijo druge
Državni sekretar NATO je bil v nagovoru slovenskih parlamentarcev neposreden: “Pozivam vas, da več vlagate, ker je to tako v vašem kot v našem skupnem interesu, saj živimo v mnogo manj predvidljivem okolju,” je dejal.
Orisal je nove globalne varnostne izzive, ki so se močno spremenili od časov, ko je na vzhodu vladal in nato razpadel Varšavski pakt in se je prvič pojavilo vprašanje, ali je NATO v postblokovskem času sploh še potreben.
Danes, ko se je svet ponovno znašel v nestabilnosti in na zunanjih mejah Evrope potekajo oboroženi konflikti, je jasno, da je kolektivno obrambno zavezništvo še kako potrebno.
Seveda pa se je moralo prilagoditi. In če smo v obdobju po koncu hladne vojne, ko je bilo napetosti manj, lahko rezali obrambne proračune in jih močno zmanjšali, je sedaj ko je napetosti več, naša dolžnost, da jih tudi zvišamo, je poslancem na dušo položil Stoltenberg.
Po njegovih besedah je moč NATO prav v tem, da smo zavezništvo 29 demokracij, da varujemo drug drugega in skupaj nastopamo složno. “NATO je najuspešnejše zavezništvo zgodovini. Zdaj moramo dokazati, da moramo v tem nepredvidljivemu okolju, ki postaja vse manj varno, pokazati, da smo složni in se lahko skupaj prilagajamo.”
In nove grožnje ne zahtevajo več starega pristopa h kolektivni obrambi na ozemlju članic, temveč zahteva krizno upravljanje izven meja zavezništva. “Če države postanejo varni pristan za teroriste, potem smo manj varni tudi mi,” je nujnost delovanja zveze NATO na zahodnem Balkanu, Afganistanu, Bližnjem vzhodu, Iraku in v Afriki predstavil Stoltenberg.
Prvi tak primer je bil sicer v devetdesetih na Balkanu. “Takrat se je prvič zgodilo, da se je NATO v balkanskih vojnah prvih angažiral zunaj svojega ozemlja – igral je ključno vlogo za konec Balkanskih vojn, konec Miloševićevega režima, sile so bile v Makedoniji, da bi prepričevale nastanek oboroženega spopada,” je dejal Norvežan.
Največjo prilagoditev do sedaj pa je severnoatlantsko zavezništvo naredilo z razporeditvijo sil v Baltske države in na Poljsko, kar je neposreden odgovor na agresivno politiko Rusije, ki vse bolj uporablja oboroženo silo zoper svoje sosede: 2008 v Gruziji in 2014 v Ukrajini.
Levica Stoltenbergu ni hotela prisluhniti
Govor državnega sekretarja NATO v parlamentu so bojkotirali v Levici, ker, kot pravijo nasprotujejo “tako servilnosti do Nata kot tudi zapravljanju stotin milijonov evrov proračunskih sredstev za kupovanje vojaške opreme v imenu “zavez do Nata””
Zato so se raje pred parlamentom, pridružili Shodu skupine proti bazi zveze NATO, kjer je peščica posameznikov protestirala proti slovenskem sodelovanju v severnoatlantskem zavezništvu.
Politika slovenskih levičarjev do Zahodnih zavezništev pač pod površjem zaigrane prijaznosti ostaja takšna, kot je od nekdaj: prihuljeno hinavska, izkoriščevalska in v svojem jedru izrazito sovražna: po eni strani se ne odrekajo dobrih služb in bogatih ameriških štipendij, po drugi pa miselno ostajajo globoko v hladni vojni; na strani velike Sovjetske zveze seveda.
Člani Levice so za razliko tistih, ki včeraj pojejo internacionalo, danes pa predstavnikom zveze NATO priliznjeno nasmihajo, v svojih stališčih vsaj iskreni ter ne preračunljivo izkoriščevalski. Ne glede na to ali se z njimi strinjamo ali ne, jim je to priznanje treba dati.
Ne glede na Stoltenbergov apel je bilo iz brezbrižnih, na trenutke celo porogljivih obrazov vladajočih politikov, sedečih za njegovim hrbtom, razbrati, da med partnerji dogovorjenega nimajo niti namena doseči, niti se vsaj potruditi in poskusiti.
Prav zaradi takšne zgrešene hinavske zunanje politike Slovenija v mednarodnih odnosih (p)ostaja nihče, država brez veljavne besede in država brez resnih zaveznikov, ki bi pri uveljavljanju partikularnih interesov podprli naše stališče.
Cena za to pa je visoka, dosti višja od milijonov, ki jih za lastno in kolektivno obrambo nočemo nameniti.
Bedast članek. NATO je po razpustitvi varšavskega pakta postal nepotreben in je edini generator nestabilnosti. Sramotno bombardiranje krščanske Srbije leta 1999 je bil prvi korak k sistemski islamizaciji Evrope.
Mi lahko kdo pove pred kom nas brani NATO?.In koliko je zato porabil sredstev samo za nas?Če sem pravilno iformiran trenutno v EU ni oboroženih spopadov oziroma vojne.
KOT, DA NEKDO NE BI LOČEVAL. KDAJ JE DAN IN KDAJ JE noč.
ŠAREC, KOT PREDSEDNIK VLADE SE ROKUJE s Stoltenbergom in mu obljublja več denarja za NATO. ENAKO KOT ŠAREC dela tudi ŽIDAN, oba pa sta v tesnem ZAVEZNIŠTVU z Združeno LEVICO. ki temu protestira pred parlamentom in zahteva IZSTOP iz NATA.
Kot zunanji minister je ERJAVEC gradil nekako zavezništvo z Rusijo, kajti večkrat je tja potoval kot na zahod.
In ta ERJAVEC sedaj v vlogi OBRAMBNEGA MINISTRA. Je naš predstavnik pri pogovorih z visokimi PREDSTAVNIKI NATO. Lahko se vprašamo katere interese bo Erjavec sedaj branil – ali Ruske, ali NATO ?
Nekateri so lahko tudi DVOJNI agenti.
Kraševka, oprosti, po tem kar si povedala, si postala edina, ki še misliš, da je kaj razlike, med Šarcem, Židanom in Levico.
Krjavelj se je pa odzval vsakemu vabilu!
Ni on kriv, če so ga vabili samo Rusi.
mmmm……brez NATA nebi bilo slovenijem in z propadom NATA bo konec tudi slovenije. Apetiti so vidni iz vesolja.
Če Slovenci ne bodo zelo hitro prišli k pameti, bo konec s Slovenijo in Slovenci!
Se strinjam. NATO je omogočil Sloveniji odcepitev iz Balkana in umestitev v Srednjo Evropo. Eni bi to radi ukinili in nas vrnili v balkanski kotel, kar bi bila nacionalna katastrofa primerljiva z letom 1918. Sloveniji je mesto v navezavi na os severna Italija, Bavarska, Avstrija, Višjegrajska skupina. V večjem okviru EU in NATA kar nam garantira mir in priložnost da zapremo razvojno vrzel z Zahodom. To je to. Bližina najbolj zahtevnih tehnoloških in gospodarskih partnerjev ter močne tehnološke vezi z Zahodom. Pa tudi izmenjava človeškega kapitala; Slovenci se navsezadnje izseljujejo na Zahod in ne na Vzhod. Vse ostalo je BS.
NATO je leta 1991 stal ob strani, ZDA so podpirale politiko enotne Jugoslavije. Dajte se poučit o osnovnih dejstvih preden pisarite oslarije.
Usmeritev k boljševizmu pozorno spremljajo tudi pri NATU. Ko bo zamajana Evropa, to bo lahko kmalu, postala zopet nacionalistično obarvana, bo Italija kihnila in “osvobodila” obalo Jadrana. Takrat nam ne bo nihče pomagal, ker nasprotniku se ne pomaga. Rusi nimajo dostopa! Sosedje bodo vzeli vsak “svoje”.
Jugonostalgiki pa mislijo, da bo juga oslabljeno državo kar priključila v osrečujoči nekdanji raj. Nikoli več je ne bo, ker NATO je ne rabi, nas, take komunajzerje kot smo pa tudi ne.
Intelektualci so politično mervi, ko pridejo iz rdečega faksa, oz. na strani preživete ideologije in kupljeni čim se da, zato nanje ni računati, potem pa je barka prevrtana. Tukaj smo! Napnite možgančke!