Slovenija je danes mnogo normalnejša od balkanske komunistične republike. Slovenija jutri pa ...
POSLUŠAJ ČLANEK
Tri desetletja je od padca Berlinskega zidu. Tri desetletja je malo, če merimo s perspektive človeštva, a precej, celo preveč z vidika posameznika. Ker je dolžina naših življenj kratka, posameznik z leti, enkrat tedaj, ko se odcepi od najstništva, spoznava, da je s časom treba ravnati skrbno. Gre namreč za dobrino, ki je, kolikor vemo, omejena in ki je, ko nam enkrat spolzi skozi roke, ni mogoče več povrniti.
Kako smo torej v Sloveniji izkoristili čas od padca Berlinskega zidu? Od takrat, ko so nam mednarodne okoliščine namenile zgodovinsko okno priložnosti, skozi katerega smo smuknili ne le v svojo državo, temveč tudi v državo, ki naj bi bila v vsebinskem smislu bistveno drugačna od tiste, iz katere smo pobegnili?
Želeli smo Slovenijo kot ustavno demokracijo, utemeljeno na svobodni ekonomski pobudi, kot viru blagostanja največjega števila, ki si blagostanje zasluži, ker nekaj zna. Želeli smo aktivno, dinamično, sproščeno Slovenijo, ki bi svojim prebivalcem, ki jim kot država služi, omogočila osebnostni razcvet, tistim na robu pa skozi ukrepe socialne politike vsaj človeka vredno življenje.
Veliko tega smo uspeli doseči. Slovenija 2019 je v vseh pogledih neprimerljiva s tisto izpred tridesetih let. Slovenija danes je mnogo bolj bogata in veliko bolj normalna politična skupnost od tedanje balkanske komunistične republike. Zadnja tri desetletja tako niso bila povsem vržena stran. Smo pa v zadnjih tridesetih letih dobesedno stran metali izvirno državljansko energijo ter odganjali vse tiste, predvsem mlade, ki so v tej in s to Slovenijo želeli doseči še več. Da bi se, mnogo bolj, kot nam je to dejansko uspelo, približali tistim idealom, ki smo jih položili v zibelko slovenske države.
Huda nasprotja in konflikte, tudi državljansko vojno iz naše polpretekle zgodovine, v novi državi nismo izkoristili za to, da bi se iz bridkih izkušenj kaj naučili in predvsem preprečili, da se ne bi nikoli več ponovile. Namesto tega so zgodovinske rane izkoristili za zastrupljanje javnega življenja, ki je služilo kot dimna zavesa za skrivanje pa tudi opravičevanje političnih, ekonomskih in tudi pravnih zlorab. Z drugimi besedami: vladajoča politika in njihove podporne elite, ki so ostale domala nespremenjene, so na populistični način podpihovale razlike med našimi in ne-našimi ter večino dobronamernih državljanov spremenile v uporabne idiote, ki so si lomili zobe za ohranitev nacionalnega interesa, za katerega smo nato večkrat drago plačali davkoplačevalci.
Temu je treba po tridesetih letih narediti konec. V tej državi, ki ni osamelec sredi Evrope, ampak na srečo njen še kar sredinsko koncentrično usmerjen element, si moramo končno začeti zastavljati prava vprašanja. Taka, katerih odgovori, bodo pripeljali k temu, da bomo živeli v bolj pravni in manj arbitrarni državi. Taka, katerih odgovori naj zagotovijo, da bomo živeli v bolj pravični družbi. To, prav gotovo, niso kulturnobojniška vprašanja, pri katerih se različni družbeni bloki okopljejo vsak na svojo stran, da jih vladajoči spretno vodijo za nos v svojih kleptokratskih rabotah. Kaj pa so potemtakem prava vprašanja?
Temeljni izziv Slovenije za (zelo bližnjo) prihodnost je izgradnja institucij. Brez institucij država ne more delovati na dolgi rok. Vlada, ministrstva, pravosodje, politične stranke, parlament, civilna družba, univerze, šolstvo in vrtci. Vse to je v Sloveniji v slabi kondiciji, podvrženo institucionalni dekadenci, ki je tudi namerna, in ki v kadrovskem smislu odganja vse tiste, ki bi v tej državi lahko več in bolj ustvarjalno delali.
Namesto robustnih in meritokratskih institucij smo ustvarili kolos neučinkovite birokracije, vladnih nevladnih organizacij ter (pol)državnega gospodarstva, ki izstavljajo visoke, regulatorne in/ali ekonomske račune vsem tistim, ki bi v tej državi želeli samo svobodno delati v predvidljivem pravnem okolju.
In res: samo tako malo bi bilo potrebno, da bi bila Slovenija lahko še tako zelo drugačna in boljša. Upam, da tega ne bomo, kot doslej, objokovali še nadaljnjih trideset let.
[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]
Kako smo torej v Sloveniji izkoristili čas od padca Berlinskega zidu? Od takrat, ko so nam mednarodne okoliščine namenile zgodovinsko okno priložnosti, skozi katerega smo smuknili ne le v svojo državo, temveč tudi v državo, ki naj bi bila v vsebinskem smislu bistveno drugačna od tiste, iz katere smo pobegnili?
Želeli smo Slovenijo kot ustavno demokracijo, utemeljeno na svobodni ekonomski pobudi, kot viru blagostanja največjega števila, ki si blagostanje zasluži, ker nekaj zna. Želeli smo aktivno, dinamično, sproščeno Slovenijo, ki bi svojim prebivalcem, ki jim kot država služi, omogočila osebnostni razcvet, tistim na robu pa skozi ukrepe socialne politike vsaj človeka vredno življenje.
Zadnja tri desetletja niso bila povsem vržena stran. Smo pa dobesedno stran metali izvirno državljansko energijo ter odganjali vse tiste, predvsem mlade, ki so v tej in s to Slovenijo želeli doseči še več.
Veliko tega smo uspeli doseči. Slovenija 2019 je v vseh pogledih neprimerljiva s tisto izpred tridesetih let. Slovenija danes je mnogo bolj bogata in veliko bolj normalna politična skupnost od tedanje balkanske komunistične republike. Zadnja tri desetletja tako niso bila povsem vržena stran. Smo pa v zadnjih tridesetih letih dobesedno stran metali izvirno državljansko energijo ter odganjali vse tiste, predvsem mlade, ki so v tej in s to Slovenijo želeli doseči še več. Da bi se, mnogo bolj, kot nam je to dejansko uspelo, približali tistim idealom, ki smo jih položili v zibelko slovenske države.
Huda nasprotja in konflikte, tudi državljansko vojno iz naše polpretekle zgodovine, v novi državi nismo izkoristili za to, da bi se iz bridkih izkušenj kaj naučili in predvsem preprečili, da se ne bi nikoli več ponovile. Namesto tega so zgodovinske rane izkoristili za zastrupljanje javnega življenja, ki je služilo kot dimna zavesa za skrivanje pa tudi opravičevanje političnih, ekonomskih in tudi pravnih zlorab. Z drugimi besedami: vladajoča politika in njihove podporne elite, ki so ostale domala nespremenjene, so na populistični način podpihovale razlike med našimi in ne-našimi ter večino dobronamernih državljanov spremenile v uporabne idiote, ki so si lomili zobe za ohranitev nacionalnega interesa, za katerega smo nato večkrat drago plačali davkoplačevalci.
Temeljni izziv Slovenije za (zelo bližnjo) prihodnost je izgradnja institucij.
Le prava vprašanja lahko dajo prave odgovore
Temu je treba po tridesetih letih narediti konec. V tej državi, ki ni osamelec sredi Evrope, ampak na srečo njen še kar sredinsko koncentrično usmerjen element, si moramo končno začeti zastavljati prava vprašanja. Taka, katerih odgovori, bodo pripeljali k temu, da bomo živeli v bolj pravni in manj arbitrarni državi. Taka, katerih odgovori naj zagotovijo, da bomo živeli v bolj pravični družbi. To, prav gotovo, niso kulturnobojniška vprašanja, pri katerih se različni družbeni bloki okopljejo vsak na svojo stran, da jih vladajoči spretno vodijo za nos v svojih kleptokratskih rabotah. Kaj pa so potemtakem prava vprašanja?
Temeljni izziv Slovenije za (zelo bližnjo) prihodnost je izgradnja institucij. Brez institucij država ne more delovati na dolgi rok. Vlada, ministrstva, pravosodje, politične stranke, parlament, civilna družba, univerze, šolstvo in vrtci. Vse to je v Sloveniji v slabi kondiciji, podvrženo institucionalni dekadenci, ki je tudi namerna, in ki v kadrovskem smislu odganja vse tiste, ki bi v tej državi lahko več in bolj ustvarjalno delali.
Namesto robustnih in meritokratskih institucij smo ustvarili kolos neučinkovite birokracije, vladnih nevladnih organizacij ter (pol)državnega gospodarstva, ki izstavljajo visoke, regulatorne in/ali ekonomske račune vsem tistim, ki bi v tej državi želeli samo svobodno delati v predvidljivem pravnem okolju.
In res: samo tako malo bi bilo potrebno, da bi bila Slovenija lahko še tako zelo drugačna in boljša. Upam, da tega ne bomo, kot doslej, objokovali še nadaljnjih trideset let.
[podcast_playlist series="padec-zidu" limit="7"]
Današnji dan na Domovina.je posvečamo spominu na zgodovinsko prelomnico - 30. obletnici padca berlinskega zidu in sesutja komunističnih sistemov za železno zaveso, od Baltika do Jadrana.
Približno na vsaki dve uri bomo objavili razmišljanje enega od sodelujočih avtorjev. Tekom dneva boste tako lahko prebirali razmišljanja dr. Žige Turka, dr. Antona Stresa, Lojzeta Peterleta, mag. Tanje Porčnik, dr. Mateja Avblja, Blaža Podobnika in Martina Nahtigala.
Približno na vsaki dve uri bomo objavili razmišljanje enega od sodelujočih avtorjev. Tekom dneva boste tako lahko prebirali razmišljanja dr. Žige Turka, dr. Antona Stresa, Lojzeta Peterleta, mag. Tanje Porčnik, dr. Mateja Avblja, Blaža Podobnika in Martina Nahtigala.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
14 komentarjev
Kraševka
Štajerka 9.11. ob 19,25
Pridružujem se vašim POGLEDOM.
V zadnjih 30 letih je imela v rokaj vajeti, pretežno 3/4 časa, v rokah LEVICA ali reinkarnirani komunisti. Ti so zaustavili razvoj Slovenije v gospodarskem in družbenem smislu.
Slovenski štor ob 0,21
Pokazali ste na resnico. Bivša UDBA, ki ima še iz Titovih časov mogočne korenine, je del PODZEMLJA, ki "krije hrbet" levim vladam in jih umetno drži "nad vodo". To so strici iz ozadja, ki pač delajo to za kar so se v Jugoslaviji izučili. Od vedno je UDBO vodil KOMUNISTIČNI VRH. Zadnji šef komunistov - Kučan je vodil UDBO, katere del je bil tudi Zemljarič. Oba "strica" sta še vedno "opravilno sposobna", čeprav brez uradne FUNKCIJE.
Uradno njihove "vrednote" propagora ZVEZA BORCEV, ki ji država še vedno vsako leto namenja precej denarja.
Si zamislite kaj bi bilo, če bi država ITALIJA še vedno finansirala - MUSOLINIJEVE - privržence ?
Kaj bi bilo, če bi Nemčija finansirala HITLERJEVE privržence ?
Kaj pravijo SLOVENSKI SODNIKI, ko je ZVEZA BORCEV-privrženka diktatorja Tita, še vedno prisesana na državne jasli ?
Mislim, da smo edina EVROPSKA država, ki poveličuje zločinskega DIKTATORJA ! Zato pa pri nas še ni zavladala DEMOKRACIJA in NE- pravna država, ki "našim" - (alla Jankovič) tolerira ponevirbe in odpisuje posojila.
Z državo, v kateri je dovoljeno "ropanje Bank" in služenje z Bančno luknjo, je primerljiva le LADJA, katere trup je PRELUKNJAN in posledično vedno bolj TONE.
To v zgornjem prispevku, med vrsticami, tudi nakaže, spoštovani avtor tega članka, - M. Avbelj
STAJERKA2021
Dr. Avbelj, odličen prispevek.
S solznimi očmi lahko zremo v tri desetletja, ki niso prinesla tega, kar nam je bilo prerokovano takrat, da bomo DRUGA ŠVICA. Začeli smo v svoji novi državi skoraj brez dolgov. Pa poglejte sedaj, gre v milijarde, komaj uspemo odplačevati obresti.
Res je, da bi lahko bil druga Švica, vendar s pohlepno prepleteno politiko z rdečo elito, ki je dovolila plenjenje vsega, kar se je dalo, ni moglo biti drugače, kot je. Polnjenje žepov samo nekateri in to preko bank, kljub sledljivosti dokumentov, in brez volje za epilog. Koruptivnost se je razpasla do te mere, da kljub dokazljivim nepravilnostim, ki segajo v milijone, se pravim falotom, prav nič ne zgodi. No, mogoča nekaj izjem, vendar to, da država plačuje polni penzion, me ne osrečuje. Ko jim bo - kdo le - pobral nagrabljeni denar, takrat bom verjela, da pa so "dotakljivi". Ker dokler so milijarde v davčnih oazah, mi je prav vseeno, kdo igra v zaporu košarko!
Kakšno sporočilo nam daje s temi dejanji politika! Srečo ima, da ima tako trpežno rajo, ki upogne hrbet, pobere drobtinice in benti med štirimi stenami doma, dokler ga še ima seveda.
Z zadnjimi bančnimi potezami, še marsikdo tega več ne bo imel.
Vlada pa nič! Ukvarja se s svojimi aferami, zavaja, se spreneveda in upa, da bo do konca mandata tako.
PSI LAJAJO, KARAVANA GRE DALJE!
Kraševka
Debela berta, 17,41
Politična obcija, kateri pripadaš, nosi največjo krivdo, da se je pod krinko "lastninjenja oropalo podjetja" Temu so pripadniki komunistov- prenoviteljev, rekli "NACIONALNI INTERES". Ne govori politiki, ampak vemo, kdo je NASTAVIL LASTNINJENJE - KRAJO.
Zakaj so "prenovitelji in LIBERALCI" takoj začeli RUŠITI DEMOSOVO vlado. Predvsem zaradi lastninjenja, ki se je začelo izvajati s prihodom DRNOVŠKOVE VLADE. Prvo so tedaj ukinili SDK, da se je lažje zakrivalo DIVJE lastninjenje, ki se je prevesilo v ropanje podjetij in prenos KAPITALA v tujino. Tu je pomagala tako NLB, FAKTOR banka..... in razni ustanovljeni PIDI.
MEFISTO
Kraševka, Slovenija sicer še diha na škrge, vendar si lahko predstavljaš, kako blizu bi bili pravi Švici, če bi rdeče vrane prinesle nazaj vso koruzo, ki so jo pokradle od leta 1991 dalje.
Kraševka
Če bi bile "rdeče vrane" poštene, ne bi "koruze odnesle v tujino", ampak bi jo pustile doma za "seme", da bi bilo na zoranih njivah - vsega dovolj za VSE. Če pa bi sodišča delovala (brez revolucionarnega prava), ne bi bila dovoljena kraja niti "rdečim vranam" in Slovenija bi napredovala vsaj tako kot Češka, Poljska, Avstrija....
MEFISTO
Kraševka, rdečim vranam moramo priznati, da vse koruze le niso odnesle v tujino. Tudi doma veselo in ponosno razkazujejo svoje bogastvo. Nekoč smo s Čehi in Avstrijci zadovoljno živeli v eni napredni državi, danes pa med nami zija globok prepad. Avstrijci so imeli srečo, da se niso zastrupili s komunizmom, Čehi in Poljaki so pa za razliko od nas toliko pametnejši, da se niso pustili še enkrat speljati na komunistični led.
debela_berta
A moram še v stoto zapisati, da volim eno desno stranko?? Ti pošljem pismo z velikimi tiskanimi črkami?? Samo bože vam pomagaj zaplankanim in zakalupiranim desno-klerikalnim reakcionarjem, če vas 'čudni' desničarji malo na obrate spravimo in ne tulimo v isti rog kot vi... svašta
MEFISTO
Roman, prjatu razumni, ki razuma nisi imel od koga podedovati, pa si se spustil na nivo svojega sorojenca dzi nu nje ja-ja, večje neumnosti pa ne bi zmogel izreči niti predsednik centralnega komiteja, ki ne bo več dolgo vsemogočen. Le kako lahko primerjaš obdobje med letom 1890 in 1920 ter me letom 1965 in 1991? Se sploh zavedaš, da primerjava ne zdrži nobene kritične presoje, saj nas je od leta 1965 do 1991 vodila komunistična partija, ki je vendar nam in vsemu svetu, ki ga je obsijala njena milost, prinesla srečo, zadovoljstvo in duhovno ter materialno bogastvo, če verjameš pravljicam predsednika centralnega komiteja.
MEFISTO
Ni čudno, da ste ponoreli vsi Igorjevi potomci,, saj se je vaš stvarnik pohvalil, pohvalil, da vas je ročno naredil.
MEFISTO
Res je Slovenija leta 1991 odšla z Balkana, toda kaj pomaga, ker je pa Balkan navalil na Slovenijo, personalno in mentalno.
Ne pozabite, razmerje med avtohtonimi prebivalci Slovenije in med prišleki z Balkana in iz drugih delov nerazvitega sveta se bliža 1 : 1, če ni celo že doseženo.
debela_berta
Kaj smo dosegli? Nič. Politiki in so nas pokradli in Slovenijo spremenili v raj za skorumpirane elite. Pri čemer denar ne pozna politične barve...
MEFISTO
Če je tako, mi pa razumljivo pojasni, zakaj se denar najbolj lepi na rdečo politično barvo?!
debela_berta
Aha, evo kretenitega. Lepi se samo na rdeče. Cerkvene kraje pri tem niso pomembne. Janševe lopovščine in Janševi tajkuni pri tem niso pomembni... Oh, bog se usmili normalnih Slovencev, ki vemo koliko je 1+1 pred omejenci kot je kreteniti, ki drugega kot pike pred očmi ne vidijo...
MEFISTO
Poražen sem. Kaj drugega kot poraza ob svetilniku slovenske levičarske neumnosti tudi nisem pričakoval.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.