Slovenec sem, jamram, ne iščem rešitev
»Toliko jamranja kot v zadnjih tednih, ko ljudje niso mogli prehajati občinskih meja, še nisem slišal,« se je pridušal prijatelj, ki sicer ne govori veliko, ko pa kaj pove, je to ponavadi smiselno.
In res, čeprav v domačem okolju slovenskega Vuhana tega ni bilo toliko, so minulo obdobje družabna omrežja od jamranj in pritoževanj kar pregorevala. Ljudje so kar naenkrat začutili nujo po obisku trgovine v sosednji občini ali pozabljenih sorodnikov na drugem koncu Slovenije. Domači, še neraziskani hribčki in doline njihove potrebe po gibanju in rekreaciji enostavno niso zadovoljili.
Najprej smo poslušali, kako nam Janša pod krinko nevarnosti koronavirusa krade svobodo in uvaja diktaturo. Ko so začeli odpirati drevesnice, vulkanizerje in mehanične delavnice, so to pripisali mentalnemu nivoju vlade, ki ji je vse to pomembnejše od knjižnic, muzejev in galerij. Ob dovoljenju za odprtje teh pa so skočili v zrak, češ da jih je vlada z odprtjem čez noč presenetila in jim hkrati ni poslala nobenih navodil, kako naj se tega lotijo.
Zanimivo, da je pri jamranju in pritoževanju najglasnejša tako imenovana intelektualna elita naroda. Ko so vulkanizerjem, trgovcem in mehanikom dovolili vrnitev na delo, so zavihali rokave in se veselo podali v delavnice. Poziv k odprtju kulturnih ustanov pa so vodilni pričakali s presenečenjem, začudenjem in pritoževanjem, kako naj vendar to storijo, če pa jim država ne pošlje nobenih navodil.
Po mesecu dni koronavirusne krize in neprestanem ponavljanju zaščitnih ukrepov po vseh sredstvih javnega obveščanja, ob ponovnem odprtju hramov kulture naši "razgledani" in "progresivni" intelektualci za vsako WC školjko pod njihovo odgovornostjo še vedno potrebujejo navodilo države.
Navodil pa ne potrebujejo, ko je treba odbiciklariti na protivladne proteste. Saj razumejo, da desna oblast ne bo tako radodarna z davkoplačevalskimi sredstvi kot njihova, leva. Za mobilizacijo širše javnosti je treba eksistencialne motive zaviti v plašč ideologije ter z vehemenco širiti parole o diktatorski vladi, ki ljudstvu krati pravice in svoboščine.
Ko sredi koronavirusne krize, kjer je socialistična španska vlada pred dnevi državljane prvič po mesecu dni spustila na prosto, po Trgu republike kolesarijo gruče protestnikov, policija pa se pred agresivnimi verbalnimi napadi provokatorjev zgolj ponižno umika, je z našimi predstavami diktature očitno nekaj hudo narobe.
A vso to jamranje, pritoževanje in protestiranje potem, ko je vlada ljudem namenila 6 milijard evrov (3 neposredno + 3 v obliki bančnih garancij, v razmerju do BDP največ v Evropi), je posledica predvsem okoliščin, v katerih rastejo današnje generacije. Po Pax romana živimo v najdaljšem obdobju miru v starem svetu. In če so generacije pred nami trpele pomanjkanje, stiske, preživele grozote dveh svetovnih vojn ter represije komunizma, se otroci zadnja desetletja rojevajo v blaginjo liberalnega kapitalizma. V svet, ki jih vzgaja v samoumevnosti obilja, ki jim samo po sebi pripada. In v svet, kjer je vsaka odtegnitev dobrin smatrana za hudo krivico v odgovornosti države.
Za razliko od svojih dedkov in babic, današnje generacije enostavno nimajo vzpostavljenih mehanizmov delovanja v kriznih družbenih okoliščinah. Če jim vsega ne zagotovijo drugi, družba, okolje, so zmedeni, nebogljeni, predvsem pa besni na vse okrog sebe. Oziroma na tiste, ki bi po logiki stvari za njihovo blaginjo morali skrbeti.
Zato raje kot da delajo, iščejo rešitve in v novih okoliščinah razvijajo nove koncepte, jamrajo. In kolesarijo. Nazaj namreč zahtevajo vlado, ki bo prepoznala njihov kulturno-intelektualni doprinos, katerega trg širših množic pač ne more prepoznati.
A resnici na ljubo, v časih, ki prihajajo, jih v vato sigurnosti davkoplačevalskega denarja ne bo zmogla zavijati nobena, tudi njihova oblast. Četudi bodo okrog parlamenta kolesarili do onemoglosti.
In res, čeprav v domačem okolju slovenskega Vuhana tega ni bilo toliko, so minulo obdobje družabna omrežja od jamranj in pritoževanj kar pregorevala. Ljudje so kar naenkrat začutili nujo po obisku trgovine v sosednji občini ali pozabljenih sorodnikov na drugem koncu Slovenije. Domači, še neraziskani hribčki in doline njihove potrebe po gibanju in rekreaciji enostavno niso zadovoljili.
Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka
Najprej smo poslušali, kako nam Janša pod krinko nevarnosti koronavirusa krade svobodo in uvaja diktaturo. Ko so začeli odpirati drevesnice, vulkanizerje in mehanične delavnice, so to pripisali mentalnemu nivoju vlade, ki ji je vse to pomembnejše od knjižnic, muzejev in galerij. Ob dovoljenju za odprtje teh pa so skočili v zrak, češ da jih je vlada z odprtjem čez noč presenetila in jim hkrati ni poslala nobenih navodil, kako naj se tega lotijo.
Zanimivo, da je pri jamranju in pritoževanju najglasnejša tako imenovana intelektualna elita naroda. Ko so vulkanizerjem, trgovcem in mehanikom dovolili vrnitev na delo, so zavihali rokave in se veselo podali v delavnice. Poziv k odprtju kulturnih ustanov pa so vodilni pričakali s presenečenjem, začudenjem in pritoževanjem, kako naj vendar to storijo, če pa jim država ne pošlje nobenih navodil.
Po mesecu dni koronavirusne krize in neprestanem ponavljanju zaščitnih ukrepov po vseh sredstvih javnega obveščanja, ob ponovnem odprtju hramov kulture naši "razgledani" in "progresivni" intelektualci za vsako WC školjko pod njihovo odgovornostjo še vedno potrebujejo navodilo države.
Po mesecu dni koronavirusne krize naši "razgledani" in "progresivni" intelektualci za vsako WC školjko pod njihovo odgovornostjo še vedno potrebujejo navodilo države.
Biciklarjenje v diktaturi
Navodil pa ne potrebujejo, ko je treba odbiciklariti na protivladne proteste. Saj razumejo, da desna oblast ne bo tako radodarna z davkoplačevalskimi sredstvi kot njihova, leva. Za mobilizacijo širše javnosti je treba eksistencialne motive zaviti v plašč ideologije ter z vehemenco širiti parole o diktatorski vladi, ki ljudstvu krati pravice in svoboščine.
Ko sredi koronavirusne krize, kjer je socialistična španska vlada pred dnevi državljane prvič po mesecu dni spustila na prosto, po Trgu republike kolesarijo gruče protestnikov, policija pa se pred agresivnimi verbalnimi napadi provokatorjev zgolj ponižno umika, je z našimi predstavami diktature očitno nekaj hudo narobe.
A vso to jamranje, pritoževanje in protestiranje potem, ko je vlada ljudem namenila 6 milijard evrov (3 neposredno + 3 v obliki bančnih garancij, v razmerju do BDP največ v Evropi), je posledica predvsem okoliščin, v katerih rastejo današnje generacije. Po Pax romana živimo v najdaljšem obdobju miru v starem svetu. In če so generacije pred nami trpele pomanjkanje, stiske, preživele grozote dveh svetovnih vojn ter represije komunizma, se otroci zadnja desetletja rojevajo v blaginjo liberalnega kapitalizma. V svet, ki jih vzgaja v samoumevnosti obilja, ki jim samo po sebi pripada. In v svet, kjer je vsaka odtegnitev dobrin smatrana za hudo krivico v odgovornosti države.
Za razliko od svojih dedkov in babic, današnje generacije enostavno nimajo vzpostavljenih mehanizmov delovanja v kriznih družbenih okoliščinah. Če jim vsega ne zagotovijo drugi, družba, okolje, so zmedeni, nebogljeni, predvsem pa besni na vse okrog sebe. Oziroma na tiste, ki bi po logiki stvari za njihovo blaginjo morali skrbeti.
Zato raje kot da delajo, iščejo rešitve in v novih okoliščinah razvijajo nove koncepte, jamrajo. In kolesarijo. Nazaj namreč zahtevajo vlado, ki bo prepoznala njihov kulturno-intelektualni doprinos, katerega trg širših množic pač ne more prepoznati.
A resnici na ljubo, v časih, ki prihajajo, jih v vato sigurnosti davkoplačevalskega denarja ne bo zmogla zavijati nobena, tudi njihova oblast. Četudi bodo okrog parlamenta kolesarili do onemoglosti.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
11 komentarjev
Alojzij Pezdir
Koronavirus nas je soočil še z enim absurdom:
tisti, ki kar naprej "intelektualno" svarijo in medijsko širijo fantazmagorične strahove pred domnevno "avtoritarno" oblastjo, pred bližnjo "tiranijo" in "diktaturo" kot da "desnih" in "populističnih" oblastnikov,
sami v mesecu dni popolne in predvsem varne "nirvane" oz. "omrtvičenosti" na sinekurnih vodilnih položajih v otroškem varstvu, šolstvu, kulturi ..., niso bili sposobni domisliti ničesar v zvezi z delovanjem v novih razmerah higienskega sožitja s pandemijo in uveljavljanjem nujnih in uresničljivih ukrepov socialne distance v posebnih okoliščinah svojih dejavnosti.
Z rokami navzkriž in možgani na "of" kot pred vsemi ujmami varni državni zapečkarji nekateri pasivno pričakujejo od aktualne politične in zdravstvene oblasti, da bo kar "od zgoraj" ter mimo njihove operativne in preverljive profesionalne in praktične izkušnje sposobna ponuditi primernejše praktične rešitve, kot bi jih morali ponuditi sami.
Če so pristojne oblasti pošiljale menda več ducatov strani protokolov in konkretnih navodil za ravnanje frizerjev ali gostincev v novih razmerah ohranjanja še dopustnih standardov javne higiene in socialne distance, potem si lahko predstavljamo, da vsega, kar prinaša delo z otroki, šolarji in dijaki v šolstvu ter z obiskovalci v kulturnih ustanovah, z odtujenih oblastnih vrhov preprosto ni mogoče predvideti in pripraviti vse predvidene ukrepe.
Potrebna bo samoiniciativnost, široka razgledanost po domači in tuji praksi enakih in/ali sorodnih dejavnosti ter ne nazadnje - zdrava pamet in sposobnost hitrega sprotnega sprejemanja osebne odgovornosti za sprejete in izvajane odločitve.
Kraševka
Res je, potrebna je zdrava pamet. Toda, ko so ljudi postavljali na vodilna mesta teh kulturnih ustanov, "zdrava pamet" sploh ni bila pogoj.
Kraševka
Dober prispevek, ki pokaže kakšni ljudje vodijo KULTURNE ustanove.
Če ne znajo narediti načrta, niti za svoje delovno okolje, kako naj bi bilo UREJENO, pač ne znajo delati. Taki pa niso primerni za vodilno mesto - nobene ustanove.
To so OLESENELI ljudje, navadno kaj je za delati niti ne razmišljajo. Oni k večjemu sprehajajo pse, ali pa "kolesarijo". Na delovnem mestu pa se tudi ne prešvicajo.
GOSPODARSKE USTANOVE, so prav nekaj drugega, kot državne. Gospodarstvenik lahko poje samo toliko, kolikor naredi. Vsak vodilni v tovarni, ali pa v TRGOVINI dobro ve, da če ne bo proizvedel dovolj in ne prodal DOVOLJ, potem denarja za plače ni.
Veliko JAVNIH uslužbencev pa misli, da denar "izvira"
Tudi ljudje, ki so bili sedaj zaradi Covida doma, bi morali razmišljati, da v nedogled se ne bo samo poležavalo.
Zato bi morali razmišljati, da bodo spet odprli vrata in stopili na DELOVNO MESTO.
Tu se pa tudi dogaja, da nekateri ljudje samo HODIJO v SLUŽBO, delajo pa ne.
Kdor dela ne vidi, se samo pritožuje nad NADREJENE.
Če jih ti malo okregajo, da naj malo pohitijo, pa je že HALO o "mobingu".
Samo poglejmo BLAGOVNE rezerve, ki so se čisto vredu imeli ob praznih SKLADIŠČIH. Pa pride KRIZA, ko bi morali hitro opravili OGROMNO dela. Potem, pa primejo enostavno v roke telefon in SNEMAJO. Vsekakor je lažje snemati, kot delati!
In take ljudi naša RTV kaže, kot HEROJE.
Če nekdo od podrejenih zahteva, nič manj kot DELO, pa se ga prikazuje, kot TIRANA.
Mislim, da bo v bodoče potrebno enostavno delati. Samo s TRDIM DELOM, se bomo rešili GOSPODARSKE KRIZE, ki bo sledila, ko bo kriza Covid-19 končana.
Toda premisliti bo tudi treba, kakšno delo bo trg lahko KUPOVAL. Da se nekdo okliče za KULTURNIKA, in v gledališčih gledalce prej zamori, kot razveseli - si ne bo zaslužil dovolj denarja iz vstopnic.
Da bi pa vsi plačevali nekaj, kar ljudje ne potrebujejo, pa tudi nima smisla.
Spomnim se mojega nonota, ki je dal skozi obe SVETOVNI VOJNI, je večkrat, ko je gledal nekoga, ko je samo nekaj migal, brez, da bi kaj naredil , je nono dejal: "Ja, s takim delom, pa se res ne bo mogel preživeti".
Problem je, ker so danes ljudje, ki bi delali le tisto kar se jim zahoče. Nočejo pa delati tistega, kar bi bilo potrebno in nujno. Tudi zaradi takega razmišljanja je veliko ljudi potrebnih "socialne podpore".
Marija Perko
Lucija, današnji svet "gor držijo" optimisti in pričevalci za življenje. Vaši zblojeni predlogi so žalitev za vse, ki se trudimo za dostojno življenje. Prosim vas, vzdržite se komentarjev ali pa premislite, če nam morda lahko ponudite kako vašo izkušnjo, ki je ubrana na veselje.
Marko Anton Halik
Ne vem, če razuma nimajo, vsekakor pa so od njega popolnoma neodvisni.
MEFISTO
Po moji nestrokovni, vendar pa zdravorazumski presoji je omejitev gibanja na domicilne občine odločilno vplivala na omejitev širjenja epidemije.
Pravzaprav so bili omejitev,čepra tega ne bodo priznali, najbolj veseli komunisti, socialisti, kaviar levičarji in zmedeni neoliberalci ter nekateri tako imenovani ustavni pravniki in samozvani "varuhi" človekovih pravic, ker se jim je ponudila prilika, da so prepričevali nepremišljene ljudi, da jim vlada s tem vsiljuje diktaturo ter krši človekove pravice in jih tako zlorabljali za lastne nizkotne politikantske cilje.
ales
Spoštovani urednik,
intelekt je v slovarju knjižnega jezika opredeljen kot "um" oziroma "razum". Zato ne žalite resničnih intelektualcev z opranoglavci iz FF, FDV in podobnih pralnic možganov. Ti um-a nimajo, zato vedno čakajo na državo, partijo ali LGTB priveske, da jih podučijo kaj morajo narediti.
Slovenija je v hudem pomanjkanju razumnih ljudi. Pobijali so jih fašisti in nacisti, nato so komunisti nad slovenskimi razumniki naredili pravi genocid, ki še kar traja. Komur je uspelo je zbežal, in tudi v zadnjem desetletju je veliko razumnikov Slovenijo zapustilo.
Kraševka
Res je.
debela_berta
Jebelacesta s tem vašim genocidom...!!! Genocid se je dogajal, ko so katoliki poklali tričetrt indijancev, pa ko so nasilno podjarmili Slovane. Genocid je naredil katoliški Leopold v Kongu, genocid se je zgodil v Armeniji in v Ruandi, ko je padlo na stotisoče ljudi. Tako da ne naslavljaj z genocidom smrt par tisoč slovenskih izdajalcev, a ti je jasno?!!!
MEFISTO
Ti si pravi filantrop. Poleg žrtev večletnega komunističnega genocida nad Slovenci, si prevzel še skrb za mrtve Indijance.
Hribarjev Rafko
Jebela Berta, da ti bo bolj jasno, nekaj besed: 1.) Misionarji niso nikdar podjarmljali indijancev. Nasprotno, borili so se proti izkoriščevalcem (konkvistadorjem...), v Južni Ameriki so v ta namen ustanovili celo državo. Sta Friderik Baraga in Ignacij Mrak v Marquettu izvajala genocid? 2.) Specialista za genocid sta brata Internacionalni socializem in Nacionalni socializem: Ukrajinci, Judje, Romi, Vietnamci, ..... miljoni in miljoni nedolžnih... 3.) O narodnih izdajalcih pa bo zgodovina še marsikaj dorekla. Proti komu, torej za koga je bila ustanovljena PIF? Komu je Tito lezel v r.., da je preprečil načrtovano izkrcanje zaveznikov v Istri i n s tem podaljšal vojno in povečal število padlih? 4.) Ampak nekaterim res ni nič jasno, ker preveč lagodno živijo v oblakih laži...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.