Slovenec ali Srb? Slovenec IN Srb

Tino Mamić
15
Tino Mamić

Embed from Getty Images

Prav zanimivo je opazovati internetno vihro, ki je izbruhnila zaradi srbskih korenin slovenskih košarkarjev. Česar slovenski mediji, začuda, leta in leta sploh niso opazili, je postalo tema naslovnic. V Sloveniji je vroča tema to, kar so srbski mediji pisali na spletu že pred leti in kar so že pred dnevi opazili hrvaški in drugi tuji mediji.

Da je Goran Dragić proslavljal mete trojke s tremi prsti, je opazila celo moja malenkost, ki gleda košarko na vsakih nekaj let. Da se je pokrižal trikrat in po srbsko, sem tudi napisal prej kot večina slovenskih medijev. Pa ne, da sem kakšen poseben opazovalec. V slovenskih medijih so določene teme še vedno tabu. Ko slavna osebnost izreče besedo Bog, ga slovenski novinarji praviloma preslišijo. Tej omejenosti se sam režim, v resnici pa je žalostna.

Srbska reprezentanca

Srbski mediji radi poudarjajo, kako je slovenska reprezentanca po koreninah izrazito srbska. Potem jim nekateri slovenski mediji oporekajo z argumenti, ki spadajo v oštarijo. Tudi meni, če rečem, da sem Hrvat, ljudje (samo Slovenci, da ne bo pomote) oporekajo z besedami »Pa saj je tvoja mama Slovenka«. Kot da bi materino mleko lahko izbrisalo in nadomestilo vse očetove gene, ali kako?

Srbski mediji imajo prav. Naš trener je Srb iz Srbije (priimek je sicer nesrbski, a to le mimogrede) in dva najpomembnejša igralca se svojih srbskih korenin zavedata tako, da slavita zmago tudi s tremi prsti. Pa tudi sicer, roko na srce: če preštejemo vse priimke v reprezentanci, je samo tretjina izvirno slovenskih.

Da marsikateri košarkar razmišlja in doživlja svoje slovenstvo precej različno od nas, pa smo imeli priložnost izvedeti tudi v marsikateri monokomediji. Toplo priporočam, da bi si vsi Slovenci šli ogledat kaj takega, saj gre za svet, ki ga ne poznamo in nas velikokrat preseneti.

Priimek ne naredi človeka. In tudi ne spremeni. Tudi če človek priimek spremeni, korenin ne more.

Mešanje narodov

Narodi so se vedno mešali. In tako nastajali in izginjali. V krvi Slovencev je ogromno genov od vsepovsod. Jezik in kultura iz njega sta tisto, kar je ustvarilo slovenski narod. Država pa je iz naroda naredila nacijo. Srb, ki se je priselil v Slovenijo, težko reče, da je samo zaradi selitve postal že Slovenec. Tudi ponosen ne more biti na to. Je pa lahko ponosen na svoje državljanstvo, ki ga je pridobil.

V drugi generaciji so stvari že drugačne. Tudi Srb, ki se je rodil srbskima staršema in je njegova materinščina srbščina, je tako vključen v okolje, da si ne želi več vrnitve v matico. A še vedno težko govorimo o Slovencu, saj s slovenstvom razen slovenskih sosedov nima nič. Slovenci radi takemu človeku nalepimo etiketo »južnjaka«.

Kako čez noč postaneš Slovenec

A glej ga, zlomka. Če tak južnjak postane odličen športnik ali politik, postane v trenutku tudi polnokrvni Slovenec. Mehki Ć čez noč utone v pozabo. In dobimo Roka Petroviča, Zorana Jankoviča, Borisa Popoviča itd, itd. In mnogi, tudi novinarji, so se pripravljati o tem celo skregati.

Osebno slišim velikokrat pripombo kakega desničarja v slogu, tale Mamić je zelo v redu, samo zadnja črka je še moteča. Je namreč neslovenska. Ne vem sicer, zakaj takega vprašanja niso nikoli naslovili na nekdanjega predsednika države? Odgovarjam pa jim, da sem ponosen, ker živim v državi, kjer mi omogočajo pisati priimek v izvirni obliki. In da si tega močno želim tudi za vse slovenske izseljence.

Priimek pa ne naredi človeka. In tudi ne spremeni. Tudi če človek priimek spremeni,korenin ne more.

Kaj je Luka Dončić

Luka Dončić, ki si v življenju srčno želi, da bi nekoč zaigral za srbski klub Crvena zvezda, je Slovenec. Luka Dončić, ki se je rodil v Sloveniji in je slovenščina njegov materni jezik, je Srb.

Oboje se namreč ne izključuje. Dončić in Dragić imata tako srbske kot slovenske korenine. V sebi čutita tako eno kot drugo kulturo. Na obe sta ponosna. Tudi če bi hotela en del sebe pozabiti, bi tega ne mogla, lahko bi to kvečjemu zatrla. Kdor svoje korenine zatre, postane renegat. Ne pozabimo, da je večina diktatorjev renegatov: Korzičan Napoleon – francoski nacionalist, Gruzinec Stalin – velikorus, Avstrijec Hitler – velikonemški osvajalec.

Ponos

Če so na dvojec DD ponosni tudi Srbi, smo tega lahko kvečjemu veseli. Tudi mi smo ponosni na uspešne slovenske izseljence druge in tretje generacije. Celo na Melanijo Trump, pa čeprav je rekla, da je Avstrijka.

Kot sin Slovenke in Hrvata sem ponosen Hrvat in ponosen Slovenec. Obema narodoma pripadam in ju ljubim. Za razliko od »čistih« Slovencev pa z mojimi otroci srčno navijamo tako za slovensko kot hrvaško reprezentanco. In se veselimo dvakrat. Številka dva je višja od številka ena. To je preprosta matematika.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 15

  1. se podpišem pod tvoj članek, 10000%
    Vendar moraš tudi razumeti, da pa smo čisti Slovenci LAHKO alergični na jug, ker se je že ves čas po letu 45 dogajalo, da so nas hoteli nadmudrivati.
    Od ”skupnih jeder”, do obvezne srbohrvaščine v vojski….
    Misliš, da je bilo mojim staršem vseeno, ko so v potu svojega boraza zidfali hišo, ”oni”, pa so le prišli in dobili stanovanje?
    In četudi so tukaj že 40, 50 let, ne govorijo slovensko in imajo vse okoli sebe za hlapce?
    Slovenci so alergični zaradi tipov ala Janković. Saj veš, da ne dovoli, da bi na gradu visela slovenska zastava?
    Pa, seveda, zaradi številnih drugih ”balkanskih bojevnikov”, ki nimajo enega samega dneva delovne dobe, lahko pa kupujejo Titove ladje…..
    In nenazadnje, Slovenci so alergični tudi zaradi političnih posledic. prišleki od ”dol” so večinoma levičarji….
    itd.
    a to so vsakdanje malenkosti, ki so se med ljudmi nabirale 70 let.
    Kljub temu pa ne maram tistih, ki vse okoli sebe prezirajo le zato, ker niso ”prave” narodnosti.
    Meni je vsak dobrodošel, imam cel kup prijateljev, ki imajo prednike od ”dol”, ne maram pa, da me kdorkoli nadmudrava.

  2. Zelo lepa proslava na Kongresnem trgu danes in zelo lepe besede kapetana Gorana Dragića. Pokazal je res lep odnos do reprezentance in države, ki mu je kot se je sam izrazil, dala tako veliko in kjer je odraščal. Komentar g. Mamića se prav lepo sklada z vsem skupaj in vleči ven neke neumestne zaključke bi bilo tendenciozno.

  3. Tu je ena velika zmešnjava, ker Srbi in Hrvati niso narodi v pravem pomenu besede, ampak etnije. Tako Mamić, ki je očitno Hrvat po krvi in duhu, a ne po jeziku, kot Goran Dragić, ki je karkoli je že, torej pripadata narodu srbo-hrvaško govorečih južnih Slovanov (ponavadi se za njih uporablja shorthand izvirajoč iz turške oblike izvorno arbaskega: Kafir), ki pa se delijo po (ne najbolj dihtig podlagi) na etnije, odvisno od geografske, predvsem pa po religiozni pripadnosti. Seveda pa nista Slovenca, ne po krvi, ne po duhu.

  4. Zanimiva a delikatna tema, sploh v prostoru, ki je etnično popolnoma zmiksan, kot je slovenski. Res pravi Slovenci so morda le še v kakšni alpski dolini ali v Reziji.

    Glede poveličevanja juga. Vodijo ga priseljenci iz tega področja, ki se znajo zelo, zelo dobro promovirati in vstavljati na odlične vodilne položaje, slovenske ovce jim verno sledijo. Znajo se celo predstavit za uspešne, in ovce blejajo da je res tako, čeprav števike govorijo drugače. Temu v prid govori tudi realno stanje v bivši jugi.
    Enako je z narodnostjo, ki jo zelo dobro izkoristijo ko jim paše. Eno in drugo. Je pa materinščina jezik matere iz pravnih razlogov. Mama je namreč jasno določljiva, oče pa ni 100% niti po genskem testu.

    Pa še o veri.
    Zalostno da pri Domovini niste opazili, da je križ pravoslaven, da križ zaključi na srcu in da so trije prsti srbski znak.
    Če ste pozorni boste opazili tudi to, da slovenci nimamo svojih osnovnih besed ampak očitno izhajajo iz juga:
    vera – slovesnko = zvestoba
    molitev – slovensko = priprošnja ali prošnja
    spoved ali izpoved = slovensko priznanje

  5. Neverjetno koliko jih še danes fura tisto projugoslovansko in prosrbsko propagando o enem narodu in treh plemenih… Srbija tudi ni več kraljevina, zbudite se!

  6. He,he…da nam je Srbska kri pomagala ni dvoma! Tu imajo oni tam dol prav, je pa tudi res, da je malo Vidmarjev med njimi….ampak pri politikih to nic ne steje, pomembno je , da se je Cerar poljubljal…he,he in to iz cistern ljubezni do mesanckov in kosarke…

  7. Dobro napisano ! Bravo !
    Pa samo še čivk. . . . . . namesto, da bi bili Srbi veseli, da Slovenija daje tolikim njihovim ljudem dom. Da so lahko študirali, trenirali, ter odšli v velike klube in šole po svetu, se bodo sedaj ” ven metali “??
    In čudo, čudno, vedno več jih je pri nas ? Torej so tudi oni ekonomski migranti, ki jim za državo , ki jih je sprejela , ni prav nič mar ?Navsezadnje pa bodo želeli biti še manjšina ?
    Kaj jih res tako potrebujemo ?
    Pač ne bomo prvaki v košarki, nogometu. . . . . . .saj smo tudi kje drugje odlični !!

  8. Tino se je POŠTENO predstavil, v lepem MATERINEM JEZIKU, saj je mama SLOVENKA, se pa ne sramuje , če je po očetu HRVAT. Oba tudi jaz spoštujem – Tina kot pokončnega moža – enako njegovega očeta – nekdanjega poslanca.
    Sicer pa smo bili Slovenci in Hrvatje stoletja v SKUPNI državi AVSTRO_OGRSKI, zato imamo isto kulturo in vero. S Srbi pa smo prišli skupaj šele po 1.s.vojni in bivali v Kraljevini. Mi Primorci, pa smo z našimi brati SRBI zaživeli šele po letu 1947 – po priključitvi PRIMORSKE. Vsak si ZASLUŽI SVOJE SPOŠTOVANJE. Skoraj 1000 let smo bili skupaj s SRBI iste VERE, torej iste korenine in naši veri bi MORALI se vedno tesneje povezovati, saj imajo isti TEMELJ.
    Primorci, ki smo se vedno borili v Trstu za PRAVICE Slovencev, pa ugotavljamo včasih, da od kadar ŽUPANUJE Jankovič se na VELIKIH PRAZNOVANJIH sredi Ljubljane sliši več SRBOHRVAŠKE muzike, kot Slovenske. Tudi na RTV se morajo SLOVENSKI izvajalci boriti za % KVOT SLOVENSKE GLASBE. To pa je problem, da je SLOVENSTVO v kulturnem pomenu zapostavljeno. Ko je pod Fašizmom moj tata pel v PROSVETNEM zboru, so imeli vedno nekoga na straži, da če je prišla policija, so takoj Slovensko pesem zamenjali z ITALIJANSKO, Zakaj se moramo sedaj, ko je SVOBODA, boriti za določene kvote SLOVENSKE GLASBE ? Zanimivo in pošteno je tudi razmišljanje ABC – Ivančna Gorica.

  9. Mislim, da bi bil povzetek takšen: Ljudje, ki imajo prednike iz juga oz. so od tam, ampak kažejo iskreno privrženost samostojni slovenski državi, njenim simbolom, njenemu pomenu za narod, so hvaležni za priložnost ki so jo tu dobili da so uspeli itd. – ti ljudje so deležni vsega spoštovanja in so tudi s strani pregovorno skeptičnih Slovencev prepoznani kot tudi Slovenci. In se velikokrat povzpnejo visoko v hierarhijah različnih organizacij.

    Ljudje pa, ki so isto sorodstveno iz tistih krajev in ki svojo pripadnost izkoriščajo za to da, delajo hvalospeve bivši državi, JLA, so pokroviteljski do Slovencev, omalovažujejo odločitev Slovencev za samostojno državo, se iz principa nočejo niti naučiti osnov slovenskega jezika – ti ljudje so pač prezirani in dojeti kot tujek, nekdo, ki države in Slovencev ne spoštuje.

  10. Na kar nekaj besednih pomenov je potrebno opozoriti. Nastopila je košarkaška reprezentanca Slovenije in ne slovenska reprezentanca. Torej, v njej nastopajo državljani Slovenije, katerega koli narodnega porekla. Tako kot so se v preteklih 150-180 letih številni pomembni tujci germanskega, romanskega, slovanskega porekla izrekli za Slovence, ni prav nobene ovire, da tega ne storijo tudi sedaj priseljeni v prvem, drugem rodu. Zanimivo pa je v trenutni
    Sloveniji, da izpostavljamo predvsem Srbe, medtem, ko preostalih narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije ne poznamo ali jih (ne)namenoma zamolčujemo. Morda zato, ker ne vemo, v katerem jeziku govorijo. Številni Srbi si pravijo, da so pravoslavci, kot tudi Bošnjaki, da so muslimani. Moti vas ć, a v Sloveniji se znatno bolj vrača sch kot š, ch kot h, tsc kot č, itn, itn. To pa je menda v redu? Pod zastavo Slovenije, torej lahko in tudi nastopajo državljani Slovenije in na tej točki se dejansko razprava lahko konča. O materinem jeziku pa le toliko, da ga ustava opredeljuje le, ko govori v 19. členu o odvzemu prostosti in ga posredno opredeli tudi kot jezik, ki ga nekdo razume ob tej priložnosti. Osem členov preje pa navaja, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, tam, kjer pa živita italijanska in madžarska narodna skupnost pa tudi jezika teh dveh narodov. Še o križanju in poljubljanju. Tudi sta uveljavljenja prepoznavna izraza nekega naroda in vere in kot se sedaj pozdravljamo Slovenci: O.K., ajde, ciao! Še sokoli in orli so se ločili po pozdravih, ne pa kot pri nas sedaj, ko želimo biti v isti osebi Anglež, Srb in po italijansko suženj.

  11. Res smo veliko prevzeli od drugih narodov, predvsem pa KLETVINE. Teh v SLOVENŠČINI skoraj ni, so samo ITALIJANSKE in SRBSKE. To ni vrlina. Pa še glede poljubov – poslušala sem že večkrat, po radiju in v živo, predavanja o KULTURI pozdrava in poljubljanja. SLOVENSKI POLJUB je – 1x na levo lice in 1x na desno. To so nas že v otroštvu učili tudi starši. Danes pa je prišel v NAVADO 3x poljub. To je navada RUSOV in SRBOV. Oni naj jo le imajo, mi bi pa lahko OBDRŽALI 2x- poljub, kot so ga poznali naši DEDJE, saj je časovno prikladnejši. Na spletu O.K. je tudi prikladen.

  12. hoj
    Vsi pa pozabljate, ah nimate pojma kaj se pripravlja.
    V naslednjem stoletju to je v sedajnem bodo nacionalnosti kakršne poznamo danes zastarele, vse države bodo priznavale samo eno globalno oblast. Nacionalna suverenost ni bila tako dobra ideja.
    To je izjavil Strobe Talbot, zamenik ministra za zunajne zadeve predsednika Clintona, citirano v magazinu Time, 20. julija 1992.
    pravivladarjiso nevidniinvladajoizakulispres
    boditevcvetju

Komentiraj