Slovenci z več delovnimi urami kot Nemci, a z nižjo produktivnostjo in visoko bolniško odsotnostjo

POSLUŠAJ ČLANEK
Za Slovence velja stereotip, da smo pridni in marljivi delavci. A kako se to pozna v mednarodnih primerjavah?

Pogledali smo statistiko OECD in ugotovili, da Slovenci v povprečju na delovnem mestu opravimo manj ur kot Grki, a več kot Nemci. Obenem smo od Grkov nekoliko produktivnejši, od Nemcev pa precej manj. Največ delajo Mehičani in Južnokorejci, a slednji so daleč najmanj produktivni od izbranih držav.

Hkrati smo Slovenci drugi v Evropi po bolniški odsotnosti, največ zaradi poškodb, zastrupitev in mišično-kostnih bolezni, vedno bolj pa naše delo ovira stres. 

gpd-po-urah-deladelovne-ure-drzave

Nemci na delu najmanj časa, Mehičani najdlje ...


Nemci na delovnem mestu preživijo najmanj časa, največ pa po podatkih OECD Mehičani in Južnokorejci (leva tabela).

 Na dnu tabele se Nemčiji z manj kot 1500 delovnimi urami na leto pridružujejo še Norvežani, Nizozemci, Danci in Francozi.

Po povprečnem številu delovnih ur, opravljenih na leto, so v EU na vrhu Grki. Povprečen Grk dela nekaj več kot dva tisoč ur na leto, povprečen Nemec 1.371 ur. Hkrati pa je nemška dodana vrednost na zaposlenega za 70 odstotkov višja od grške.

Slovenci smo s 1550 delovnimi na leto šesti.

 

...a Nemci precej produktivnejši od Slovencev, Grkov in Mehičanov


A čas, preživet na delovnem mestu hkrati ne pomeni, da ti ljudje v resnici opravijo tudi več dela, priča desni stolpec, ki prikazuje, koliko delavci v posamezni državi prispevajo k BDP v eni uri dela.

Glede tega so daleč najefektivnejši Norvežani, sledijo Luxemburžani, Irci in Američani. Slovenci smo pri tem na skromnem 29. mestu med 42 državami, Grki pa denimo še tri mesta nižje.

Slovenci med najbolj bolehnimi delavci


Slovenci sodimo med "najbolj bolniško odsotne delavce v Evropi". Pri tem kazalniku se z 8,7 dnevi, ki jih vsak zaposlen Slovenec povprečno preživi na bolniškem dopustu, uvrščamo takoj za Hrvaško, ki je zasedla vrh lestvice z 9,4 dneva bolniške odsotnosti na leto.

[su_note]
V Sloveniji so moški so najdlje bolniško odsotni z dela zaradi poškodb in zastrupitev, skoraj 4 dni na leto, in zaradi mišično-kostnih bolezni, malo več kot 2 dni na leto.

odsotnost-z-delaV precej manjšem deležu sledijo bolniške odsotnosti zaradi bolezni dihal in obtočil. Pri ženskah so vzrok nezmožnosti za delo najpogosteje mišično-kostne bolezni; zaradi teh bolezni so ženske odsotne z dela malo več kot 3 dni. Sledijo poškodbe in zastrupitve ter bolezni, povezane z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.[/su_note]

Povprečje 27 držav članic EU je 4,6 dneva na leto, podatki pa izhajajo iz obsežne evropske raziskave o delovnih razmerah. Skupna odsotnost z dela v Sloveniji sicer upada. Leta 2014 je dosegla najnižjo stopnjo (štiri odstotke) v pol stoletja merjenja tega kazalnika.

Raste pa absentizem zaradi stresa. Število motenj zaradi stresa je v zadnji 15 letih naraslo za trikrat. Več teh motenj je v javnem kot v zasebnem sektorju kažejo podatki analize Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta.

[su_note]Bomo v prihodnosti delali manj?

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je John Maynard Keynes postavil tezo, da bodo ljudje zaradi napredka tehnologije lahko delali manj in se več posvečali kakovostnemu preživljanju prostega časa.

Napovedal je, da naj bi leta 2030 delali le še 15 ur na teden oziroma tri ure na dan. Podobno je britanski filozof Bertrand Russell trdil, da bi povprečen človek na dan lahko delal le štiri ure, če bi bila družba bolje upravljana. [/su_note]

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike