Slovenci večinsko podpirajo večino vladnih proti-korona ukrepov. Zaupanje v početje vlade narašča

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
S porastom vseprisotnosti novega koronavirusa očitno vse več Slovencev spoznava potrebnost omejevanja nekaterih človekovih pravic v prid javnega zdravja, kaže javnomnenjska poizvedba Valicona.

Vladni ukrepi za omejevanje širjenje koronavirusa so namreč ocenjeni manj kritično kot pred dvema tednoma, kaže raziskava. Najmanj podpore imata sicer prepoved gibana med občinami in obvezna uporaba maske na odprtem.

Anketiranci sicer še vedno večinsko izražajo nezaupanje v delo vlade na področju širjenja virusa, a to zaupanje je v zadnjih štirinajstih dneh naraslo.

Na dojemanje koronavirusne situacije nedvomno vpliva dejstvo, da vse več ljudi v svojem življenjskem okolju pozna posameznike s potrjeno COVID-19 okužbo.

Vir: Raziskava #Novanormalnost, 30. oktober – 1. november 2020, n=534; Valicon.


Če še več kot polovica vprašanih sredi maja ni poznala ali slišala za nikogar s koronavirusno okužbo, jih zdaj petina pravi, da poznajo osebo z virusom v njihovi najbližji okolici, nadaljnjih 43 % v ožjem socialnem okolju, petina v širšem socialnem okolju in le 13 % je takih, ki pravijo, da ne poznajo nikogar s COVID-19 okužbo.

Trenutno sprejeti ukrepi vlade za omejevanje širjenja koronavirusa so za 28 % vprašanih bolj ustrezni, za 27 % bolj neustrezni, za 45 % pa deloma ustrezni, deloma neustrezni.

In kateri ukrepi se jim zdijo bolj ter kateri manj primerni? Ustavno večino ima prepoved javnih prireditev in shodov ter porok in verskih obredov. Sledi zapiranje kina in gledališč, prepoved zbiranja več kot 6 ljudi, zaprtje fitnesov in športnih objektov, itd.

Edini ukrep, ki mu nasprotuje več judi kot ga podpira, je prepoved gibanja zunaj lastne občine.

Nasploh se zaupanje v delo vlade na področju omejevanja širjenja koronavirusa krepi, a je vseeno nezaupljivežev več od zaupljivežev. Od zadnjega merjenja sredi oktobra se krepi tudi delež tistih, ki menijo, da gredo stvari v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji na bolje, a je ta še vedno zgolj tretjinski. Narašča pa delež tistih, ki so nad situacijo zaskrbljeni in dosega že 77 %.

KOMENTAR: Uredništvo
Delež brezbrižnih še vedno zaskrbljujoče visok
Raziskava Valicona, podobno kot druge javnomnenjske poizvedbe, izkazuje približno petinski delež državljanov, ki v koronavirusni situaciji ne vidijo grožnje javnemu zdravju. Toliko je približno tistih, ki zavračajo tudi najosnovnejši zaščitni ukrep, primerljiv, morda malenkost višji je delež nezaskrbljenih nad situacijo. Pri slabih 20 odstotkih se je v nekaterih drugih raziskavah črtal tudi delež prebivalcev Slovenije, ki ne zaupajo niti eni zdravstveni avtoriteti, ki glede koronavirusa nastopa v javnosti. Gre za nevarno visok delež zanikovalcev realnega stanja, ki ga najbolje izkazuje prezasedenost slovenskih bolnišnic s COVID-19 pacienti. Ne pomaga niti zavedanje, da imamo v "mirnodobnem" času 7.500 bolnišničnih postelj, danes pa je hospitaliziranih že 925 bolnikov, kar je precej čez desetino vseh "mirnodobnih" kapacitet. Od kod tovrstna skepsa in kako ter zakaj se ljudje pustijo zavesti raznim Potrčem in podobnnim "influencerjem", smo na Domovini spraševali že eminentne psihološke in komunikološke strokovnjake kot sta dr. Matej Tušak in dr. Dejan Verčič. Oba govorita o nuji prevzemanja odgovornosti za njihovo početje. Vseeno pa je potrebno pohvaliti veliko večino Slovencev, ki so v neki točki vendarle dojeli, da je vrag vzel šalo in se držali ukrepov, kar se kaže v ravnanju krivulje potrjeno okuženih in deleža le-teh znotraj opravljenih testiranj. Pa vendar bodo hospitalizacije še naraščale vsaj do petka in upamo lahko, da bo bolnišnični sistem ta pritisk zdržal. Slovenci smo, glede na smrtnost na milijon prebivalcev, še vedno med uspešnejšimi v Evropi, čeprav zadnje dni ta narašča, oziroma se giblje okrog 25 na dan. A, kar se smrti zaradi COVID-19 tiče smo, od pri skeptikih tako opevane Švedske, še zelo zelo daleč.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike