Slovenci v Venezueli: Guaidó je del rešitve. Smo žrtev Kube, Rusije in Kitajske.

POSLUŠAJ ČLANEK

V zadnjih dneh smo stopili v stik s Slovenci, ki živijo v Venezueli. Pogovarjali smo se z Vilmo Pribac, upokojeno inženirko elektrotehnike, Antonom Boštjančičem Prosen, odvetnikom, ki dela na področju zaščite človekovih pravic ter Marijo Voglar, predsednico organizacije Slovenci v Venezueli.

Včeraj ste lahko brali, s kakšnimi težavami se soočajo v vsakdanu in kakšne podobe jih obkrožajo, danes o tem, kako gledajo na nastalo politično situacijo, torej predvsem to, kaj Venezueli prinaša začasno predsedništvo Juana Guaidoja.

Guaido je del rešitve; njegovo delovanje podpira ustava

“Situacijo si želimo razrešiti na miren način, z volitvami, tako, kot to počnejo vse demokratične države. Začasno predsedovanje Juana Guaidója je del rešitve in je predvsem veliko upanje, da lahko na miren način pridemo iz te situacije.” Maria Voglar dodaja, da se njegov nastop odraža tudi na telesni drži ljudi, da so manj sključeni sami vase.

“Začasno predsedništvo Guaidoja je nedvomno rešitev,” pravi Vilma Pribac, saj, kot pravi, so bile lanskoletne volitve prirejene in protiustavno predčasne. “Kot Venezuelka Madura nisem priznala kot predsednika, ker zame on ni zmagal,” pravi. Dodaja, da je sama sedela za volilo mizo in videla, kako so se ob šestih popoldne rezultati, ki so bili prej v prid opoziciji, obrnili na glavo.

Na lanskoletnih volitvah je bil Maduro v resnici edini kandidat, pravi Anton Boštjančič Prosen. Čeprav sta bila dva opozicijska kandidata, obstajajo zelo močni sumi, da ju je tja postavil sam Madurov režim. Neodvisnim kandidatom, kot je recimo Leopoldo Lopez, se je onemogočilo sodelovanje na volitvah, podobno kot njihove stranke. Nekatere izmed teh strank, kot je recimo Accion Democratica, veljajo za stranke, ki so v 50. letih postavile temelje venezuelski demokraciji, Madurov režim pa jih preganja.

“Narodna skupščina je zdaj edina veja oblasti, ki se jo izbira svobodno, demokratično,” dodaja. “Z ustavnega vidika je Guaido poklican nadomeščati Madura kot začasnega predsednika Venezuele, dokler se ne skličejo nove, svobodne volitve. Predsedniško mesto bo predal tistemu, ki bo zmagal na teh novih volitvah, in pri tem sledil trem točkam: 1) prenehanje uzurpacije oblasti 2) prehodna vlada 3) svobodne volitve.” Maduro mora predati oblast, saj je to, kar počne zdaj, kaznivo dejanje.

Za transparentne volitve je potrebno urediti več stvari


“Razumljivo je, da se svobodnih volitev ne more sklicati takoj, saj je preveč nepravilnosti v volilnem registru,” dodaja Anton Boštjančič Prosen, saj se ljudi, ki so umrli v zadnjih letih, se ni odstranilo iz volilnega sistema; namesto tega so v njihovem imenu volili podporniki Madurovega režima. Poleg tega se je potrebno spomniti na vse Venezuelce v diaspori, ki so državo zapustili iz ekonomskih in političnih razlogov in ki jih je v tem trenutku okoli tri milijone, jim v veliko primerih ni dopuščeno voliti. “Ocenjuje se, da v Miamiju živi med 30.000 in 50.000 potencialnih volivcev. Pred petimi ali šestimi leti so zaprli konzulat v Miamiju. Tisti, ki sploh lahko volijo, bi se morali zato odpraviti v New Orleans. No, se sprva sploh vpisati v volilni register v New Orleansu, da bi lahko ob priložnosti lahko šli volit. Poleg tega se je še v času Chavezovega režima sprejel zakon, da lahko zunaj volijo zgolj tisti, ki lahko dokažejo zakonitost svojega bivanja v tujini, kar namensko omejuje število tistih, ki v resnici lahko volijo.”

Brez zunanje pomoči se jim ni uspelo izkopati izpod Madurovega režima


“Ne bi rekla, da ga vodijo, prej, da mu svetujejo,” odgovarja Vilma Pribac na komentar, da je Guaido v rokah ZDA. “Sami smo že na demokratičen način poskusili stopiti iz te krize, vendar nam ni uspelo. Zunanja pomoč je zdaj edina možnost, zato prosimo zanjo, zato, da nam pomagajo priti ven iz te diktature, ki temelji na ilegalni preprodaji drog.”

Guaidoja poznajo že iz študentskih gibanj, pravi Maria Voglar. Zdaj je toliko bolj izpostavljen zato, ker ga je ravno doletelo predsedovanje; on sledi zgolj venezuelski ustavi, torej  da v odsotnosti predsednika tisti, ki prevzame njegove funkcije, predsednik narodne skupščine, kar je funkcija, ki jo zdaj izpolnjuje Guaido.

“Prvi, ki so priznali Guaidoja, je bila ostala Amerika, in ne ZDA,” pri tem izpostavlja Anton Boštjančič Prosen. “In namreč skupina Lima, ki združuje 14 držav z namenom, da se omogoči miren izhod iz krize v Venezueli.” Navsezadnje so demokracije po svetu Gauidoja priznale pod pogojem, ki ga je postavil sam: dokler skliče svobodne volitve.

Študentski protesti, v katerih je sodeloval Guaido, so svoj višek doživeli leta 2007, ko je, kot  pravi Boštjančič Prosen, “Chavez pokazal svoj pravi obraz diktatorja in zaukazal zapreti Radio televizijo Caracas, ker da je podpirala državni udar. Kanal se je pritožil na Interameriško sodišče za človekove pravice; sodišče je pritrdilo kanalu in odredil Venezueli, naj ponovno vzpostavi signal. Venezuela do tega trenutka ni izpolnila mednarodnih zahtev, kljub temu, da piše v ustavi, da mora sprejeti in izvajati vse odločitve mednarodnih sodišč, ki se je tičejo. S sklicanjem lanskoletnih volitev se je Maduro le še bolj oddaljil od zakonodaje, že sam poziv k volitvam je bil protiustaven. Tako se v demokratičnih državah ne dela.”

Interesi se krešejo


“Geopolitično leži Venezuela na izredno strateški točki in posledično je tarča veliko različnih interesov. Nima zgolj ZDA svojih interesov tu, temveč tudi Kitajska, Rusija. Živimo pod bremenom hipotek, ki jih plačujemo Kitajski in Rusiji. Kuba pa sploh potrebuje sredstva Venezuelo za preživetje in nadaljevanje komunističnega režima,” pravi Vilma Pribac.

“Zavedamo se, da je Venezuela izredno bogata država, ki ima naravna bogastva, čudovito naravo, in priviligiral geopolitični položaj,” dodaja Maria Voglar. “Naša bogastva, in predvsem nafta, so zanimiva za vse: razlika med ZDA in drugimi akterji je ta, da nam oni plačajo za nafto, ki jo kupijo. Rusi jemljejo našo nafto zastonj, ker so nam dali kredit. Kuba nas je zavzela že pred 20 leti, v njihovih rokah so naša pristanišča, infiltrirali so našo vojsko, in jim zapovrh še podarjamo nafto. Kitajci pa uničujejo naša naravna bogastva, in so med drugim zaslužni za krčenje gozdov in zastrupljanje pitne vode - to je že globalen problem.”

Maduro ni zgolj  “jetnik” ne zgolj kubanskega režima, pravi Anton Boštjančič Prosen, temveč tudi cele vlade, vojske in mafijskih skupin, ki hodijo z roko v roki s korupcijo, mednarodno preprodajo drog in mednarodnim terorizmom. Toda čeprav je njihov jetnik, je v njihove posle vpleten tudi sam. Zaradi preprodaje drog ima odprte postopke v ZDA, v preprodajo drog pa je vpletena tudi njegova družina.

Naj se nekaj zgodi!


“Idealno bi bilo, če bi se nekaj zgodilo,” pravi Maria Voglar, “Naš problem je ta, da se tekom daljšega obdobja ni nič dogajalo. Idealno bi bilo torej, da bi danes predsednik podpisal svoj odstop. Vendar vem, da se to ne bo zgodilo. Bolj realni scenarij je ta, da bodo v državo pustili humanitarno pomoč, ker jo ogromno ljudi potrebuje za preživetje. Mislim, da bo vojska v soboto popustila in pustila humanitarno pomoč v državo, da ne bo konflikta med brati. Navsezadnje so družine vojakov na istem kot mi. Saj vidiš, da so vojaki skrajno suhi; po drugi strani pa so generali lepo debelušni. Ter da se skličejo volitve, ki bodo resnično svobodne in transparetne in da v miru sklenemo sporazum.”

“Scenarijev je več,” pravi Vilma Pribac, “Želim si, da bi Maduro zapustil državo. 23. februarja bodo prinesli humanitarno pomoč in vprašanje je, kakšen bo odziv vojske.”

“Ne vem, če ta teden lahko imenujem ‘odločilen’, za prihodnost Venezuele, je pa vsekakor pomemben, zaradi humanitarne pomoči, ki čaka v Kolumbiji, v Braziliji.” pravi Anton Boštjančič Prosen. “Mednarodni politični pritisk naj se ohrani ne toliko proti Maduru kot za vstop humanitarne pomoči. Zaradi politične krize je svet končno reagiral.”

“Najslabši scenarij pa je, da ostane tako, kot je,” pravi Maria Voglar. “S temi ljudmi na oblasti se ne bo nič spremenilo, ker je treba za spremembo priznati svoje napake, kar se pa ne bo zgodilo.”

 

 

 

 

 

 

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike