Slovenci smo preživeli dovolj “unij”, da vemo, kam peljeta aroganca in vzvišenost Goljata nad malimi Davidi

Osnovna foto: Domovina.je, in't Veld: zajem slike

Ravno dovolj sem star, da se še spomnim zadnjega dela propadanja bivše države, ki je razpadala pri živem telesu. Vsega se seveda ne spomnim natančno, vem pa, da se je veliko govorilo o izkoriščanju, pritiskih na neposlušne republike, medijski vojni, neučinkoviti državi, razbohoteni birokraciji, korupciji.

Zadnje dni imam tako neke vrste deja vu, ko poslušam debate, vezane na pripravo končnega poročila o Sloveniji v zvezi z vladavino prava in stanjem demokracije pri nas. Če kaj, predmetna tragikomedija razgalja predvsem vzvišenost in popolno odsotnost občutka za realnost s strani institucij EU. Pooseblja jih cinična, vzvišena, vase zagledana in lena (kaj drugega reči, če pustiš, da ti kar pomočniki »strankarskih« kolegic pišejo vsebino tvojega poročila) Sophie in ‘t Veld. Prepričana v svojo vsemogočnost in večvrednost, nezainteresirana za kakršnokoli protiargumentacijo, nastopa izključno iz pozicije moči. Vse to smo v bivši državi že izkusili, ko so bili predstavniki »božjega« naroda podobno prepričani, da mora biti njihova zadnja. Rezultat je znan.

In Slovenci imamo z raznoraznimi »unijami« veliko izkušenj. Do 1918 je bila to Avstro-Ogrska monarhija, ki je, v nasprotju s splošno zgodovinsko negativno indoktrinacijo, predstavljala okvir, v katerem smo Slovenci kot narod pravzaprav nastali. In desetletja zavajajoče propagande so zabetonirala podobo izkoriščane in zaostale Slovenije znotraj monarhije, ki se je 29. 10. 2018 osvobodila te t. i. ječe narodov.

Dostopni podatki pa nasprotno dokazujejo (študija Davida F. Gooda – The Economic Rise of the Habsburg Empire, 1750–1910), da so slovenske dežele okoli 1910 dosegale od 109,6 % (primorska) do 71,3 % (Kranjska) razvitosti Avstrije. Hkrati je takratno slovensko ozemlje dosegalo 79,2 % razvitosti Italije, 97% razvitosti Španije, ter 116 % razvitosti Grčije oz. 145 % razvitosti Portugalske.

Predvsem zaradi pospešene industrializacije, ki je ohranila zagon tudi, ko so se ozemlja priključila Jugoslaviji in tam predstavljala njen daleč najbolj razviti del. Po isti študiji je razvitost slovenskega ozemlja tik pred WWII dosegala skoraj 40 % razvitosti takrat v Evropi daleč najbogatejše Velike Britanije. Raven plač pa je v letu 1939 konvergirala z ravnjo plač v Avstriji. Daleč od slike, ki jo je slikala uradna propaganda SFRJ in jo še vedno slikajo v naših učbenikih.

Temna doba in po njej …

S koncem WWII smo Slovenci nadaljevali sobivanje v Jugoslaviji, vendar drugačni, komunistični. Morda z iskrenimi pričakovanji o boljšem sistemu, vendar, če ne prej, je po letu 1972 lahko vsakomur postalo jasno, da ne gre ne za demokracijo ne za tretjo pot in še manj za socializem s prijaznim obrazom. V 80 letih, ko se je začela država tudi ekonomsko sesuvati vase, pa je nastopila še represija, argument moči in popolna odsotnost racionalnega reševanja nakopičenih težav. Trmasto vztrajanje na začrtani poti že davno propadle ideje. Na podobno vzvišen način (na podlagi argumenta moči, in ne moči argumenta ter medijskimi spini pravovernih medijev), kot to sedaj počne EU.

Po odhodu slovenske delegacije iz XIV. kongresa ZKJ (1990) in de facto opustitvi ideje o preoblikovanju obstoječe države smo z osamosvojitvijo leta 1991 iskali nov širši okvir, ki ga je predstavljala EU. Tudi ta »združba« pa je od začetnih vizij in idealov o miru, sodelovanju in skupnem gospodarskem razcvetu, rezultirala v čudno mešanico birokracije, elitizma in neučinkovitosti. Njeni ustanovitelji so bili vizionarji, ki so skozi paradigmo gospodarskega sodelovanja na dolgi rok uresničili najprej ustanovitev Skupnosti za premog in jeklo (Pariški sporazum 1951), nato pa podpis Rimske pogodbe o nastanku EGS (1957).

Pogodb se je zvrstilo še kar nekaj, zadnja, Lizbonska (2009), pa je dokončala spremenjeno pravno strukturo povezave, ki je utrdila moč in vsemogočnost Evropskih institucij in predvsem Evropskega parlamenta, kjer se sedaj dobro plačani predstavniki (»odloženi« s strani nacionalnih politik) skoraj izživljajo tam, kjer jim je to omogočeno. Večinoma na hrbtih manjših in manj »pomembnih« vzhodnih držav.

Trenutno izživljanje Goljata (EU) nad večinoma vzhodnoevropskimi Davidi ne more pripeljati do pozitivnega konca.

Obratna realnost

Prvi trenutek obratne realnosti, razpadanja, je EU doživela z Brexitom, ki je bil velika zaušnica prepotentni evropski nomenklaturi, vendar pa ni videti, da bi se iz tega tudi kaj naučila.  Z analizo »Becker, Fetzer & Novy, Who woted for Brexit? A comprehensive district – level analysis, oktober 2016«, s katero so proučili vzroke za uspeh referenduma po posameznih okrajih v VB, so prišli do zaključkov, da je referendum uspel zaradi nelagodnosti, ki so jo avtohtoni prebivalci čutili ob vse večjem številu tujcev (ekonomskih migrantov z vzhoda), ki so jim odžirali delovna mesta in z nelojalno konkurenco na trgu nižali plače.

Ni šlo toliko za nelegalne migrante in trenutno perečo migrantsko politiko, pač pa za občutek, ki so ga ob vztrajanju vzvišene politike EU o odprtih mejah, prostem pretoku ljudi, enotni (neučinkoviti) azilni politiki in neposluhu za specifičnost okolja, pregovorno racionalni Angleži dobili. Bilo je dovolj, da so rekli EU adijo. In kljub temu, da smo lahko poslušali, kako se bo njihovo gospodarstvo po izhodu malodane sesulo (to so ob osamosvojitvi napovedovali tudi Sloveniji), se to ni zgodilo. Več študij celo napoveduje, da bodo, s ponovno deregulacijo in sproščanjem trga, na dolgi rok celo pridobili.

In tudi trenutno izživljanje Goljata (EU) nad večinoma vzhodnoevropskimi Davidi ne more pripeljati do pozitivnega konca. Kjub temu, da ima Goljat v slovenskem primeru še izdatno pomoč naših mainstream medijev. A Slovenci smo se naučili, da ni nič nemogoče, četudi morda tisti trenutek tako izgleda. In da je težko, če nimaš zaveznikov. V tej luči je povezovanje z državami, s katerimi nas je, poleg drugega, povezovalo tudi sobivanje v veliki AO monarhiji, smiselno in vizionarsko. Vsak zase nismo močni, smo pa močni povezani. In pristop, ki ga trenutno ubira EU proti nekaterim svojim drugače mislečim članicam (Poljska, Madžarska, Slovenija), ni pot, ki bi okostenelo ter samozadostno EU, popeljala v naslednje desetletje.

Neslišanje argumentov, nastopanje s pozicij moči in igranje na karto pravovernosti in vsemogočnosti medijskega prostora na dolgi rok dokazano ne more uspeti. EU mora najti novo vizijo in predvsem stik z vsemi svojimi članicami in njihovimi prebivalci. Kajti konec koncev brez nas, prebivalcev Evrope, tudi EU ni. Razumevanja za večvrednostne komplekse in izjave tipa: »nehajmo/te že s tem«, je tako vedno manj.

26 komentarjev

  1. Odlično. Veseli me, da se Domovina zaveda dejstva o škodljivosti EU in si to tudi upa povedati. Končno nekdo, ki si upa povedati, da v monarhiji Slovencem ni bilo tako težko kot nas je komunistično šolstvo učilo.
    Slovenija v takšni EU ne bo našla tistega, kar potrebuje. Vse kar lahko pričakujemo je tlačenje suverenosti, omejitev samostojnosti državnih institucij, spreminjanje demokratično izvoljenih vlad v administracijo podložno Bruslju, vmešavanje v tožilstvo v korist Bruslju, še več podobnih inkvizitorskih misij ” zaskrbljenega ” Bruslja v Slovenijo, v katerih se bodo predstavniki misije postavljali nad najvišjimi pozicijami v državi in jih poniževalno obravnavali. Vsak državljan Slovenije bi moral čutiti jezo glede tega, ne glede na to koga v politiki podpira. Slovenija ni Bruslju dolžna ničesar! Nič!

    • Tako je.
      Obsodbe vredno je, da pride neka poslanka alla Veldova, v Slovenijo (oborožena z levičarskimi pogledi in prišepetalci), ter zaničljivo govori o SLOVENSKI VLADI.
      Kdo je Veldova? Prijateljica Fajonove.
      Kdo je Fajonova? Prijateljica revolucionarjev: Tita, Kidriča, Kardelja…Kučana…)

      Kdo ima pravico, da pride iz Bruslja in tlakuje pot LEVIČARJEM?
      Ne, tega v pristopni pogodbi EU ni, zato mislim, da je Veldova presegla pooblastila in nezakonito izkoristila POLITIČNI POLOŽAJ.

    • Vsakomu je jasno, da ce si si clan nekega kluba, da se podredis pravilom kluba. Lahko sicer predlagas spremembe pravil, ampak ce imas nekaj desetink % glasov, potem ti mora biti jasno, da ne bos nikogar preglasil.
      EU je bila najbolj genialna ideja od Rajha Karla Velikega naprej. In se vedno je. Ker so v njej prvic v zgodovini vse clanice prostovoljno in imajo popolnoma proste roke pri upravljanju svoje drzave. Seveda pa tak klub ne more biti razpuscena druzba prostih strelcev brez skupnih pravil. Ce imamo prosti trg pretoka blaga, storitev, oseb in kapitala gre v bistvu za eno drzavo. Ki pa se nima skupne fiskalne, vojaske in zunanje politike. To je nujno, sicer je prosti trg kontraproduktiven in lahko skoduje posameznim clanicam. Moras biti ali tic ali mis, oboje ne gre. Vsaj na dolgi rok ne. Zato je EU trenutno veliko gradbisce. Cilj je federalna struktura, podobna USA. Pri cemer bo treba upostevati, da gre za posamezne nacionalne enote, kar pa ni velik problem. Funkcija nacionanosti v 21. stoletju ni enaka tisti iz 19. stoletja. Ne gre vec za mobilizacijo proti sosednjim drzavam, ne za vojsako, ne gospodarsko. Edino kar ima se smisla je nacionalna kultura, jezik, solstvo. In vse to vsaka clanica ze danes suvereno ima.
      V 21. stoletju Evropa ne bo prezivela kot svetovni igralec, ce ne bo nastopila enotno, kot ena sama drzava. Ce bodo posamezne drzavice nastopale samostojno in nepovezano, bodo postopoma odrinjene na rob, tako gospodarsko, kot politicno in vojasko. To bi bil propad “rimskega cesarstva”, se preden se je sploh dobro konstituiralo. USA in Kitajska lahko za malo malico pohrustajo vsako drzavico posebej (nemski BNP je petkrat manjsi od ameriskega). In so v tekmi za prevlado v svetu celo prislijene da to storijo. In tudi ze delajo v tem smislu. Oboji, celo Rusi si na vse kriplje prizadevajo vzpostaviti odnose s posameznimi clanicami, namesto z EU. Trump se z EU sploh ni hotel pogovarjati.

      Ideje neke Madzarske ali Poljske (SLO niti ni omembe vredna), da bi lepo zivele v udobni absolutni suverenosti, so popolnoma zgresene. Ker te udobnosti kmalu ne bo vec – zastonj kosila v resnici ni nikjer. In potem bo vsak, tudi Nemci in Francozi, delal izkljucno se za svoj interes, z vsemi razpolozljivimi sredstvi. Tak scenarij, pet minut pred potopom, smo ze imeli priliko videti. Tudi smo videli kaj se zgodi posebej z malimi clanicami. Nikomur ni v interesu znova iti “v partizane”, tega ne more biti vec.
      Facit: “nova vizija” EU je vsekakor Zdruzene Drzave Evrope. S svojo enotno vojsko, zunanjo in gospodarsko politiko. S kulturo in folkloro naj se pa vsak sam ukvarja.

      • Kar se pa tice Brexita, je to logicna posledica zgodovine vec sto let nazaj. Britanci so navajeni, da oni odlocajo o sebi in drugih. Pri cemer “drugi” nimajo kaj dosti besede. V EUju 21. stoletja to ne gre.
        Ce bo projekt EUja uspel, bodo prej ali slej Britanci prisli nazaj, ker jih bo geopoliticna situacija v to prislilila. Tudi GB ne more sama v svetu prav nicesar vec. To so neponovljivi casi.
        Ce pa EU slucajno ne bo uspel, potem je pa itak vseeno. Potem imamo na izbiro, da bomo delali za Kitajce za 1$/dan ali pa bomo sli v USA s trebuhom za kruhom. Ker kruha takrat v EU ne bo vec, vsaj takega, kot smo ga vajeni in bi ga radi se naprej jedli. Oziroma, eni bodo sli, drugi bodo pa ostali ter delali za en dolar, pardon yuan.

      • Ki pa se nima skupne fiskalne, vojaske in zunanje politike. To je nujno, sicer je prosti trg kontraproduktiven in lahko skoduje posameznim clanicam.
        <<<<<
        Le zakaj vi prosti trg škodoval posameznim članicam?
        Če gremo s to logiko naprej, pridemo do ugotovitve, da bi moral biti ves svet združen pod svetovno vlado. To pa so sanje globalne elite, ki vodi svet.

  2. EU mora najti novo vizijo in predvsem stik z vsemi svojimi članicami in njihovimi prebivalci.
    <<<<<<<<<
    Zaenkrat ni na vidiku neke nove vizije Evrope. Te vizije ne ponujajo niti uporne članice kot sta Madžarska in Poljska. Pravzaprav si nihče ne upa sprožiti razprave o nedvoumni krizi EU.

    Vsaka disonantna politika, ki se pojavi v provincah bruseljskega imperija, je nemudoma ožigosana in zatrta prek Bruslju lojalnih političnih struktur v sami napadeni državi ter prek evropskih in lokalnih mainstream medijev, ki so v glavnem v rokah globalistične vrhuške, ki vodi Evropo. Trdo jedro globalistične klike sestavljajo bančna in industrijska oligarhija, ki ji je prav malo mar za nacionalne interese posameznih držav, kamor sodi tudi pravica do varovanja svoje nacionalne identitete ter obstanka na dolgi rok.

      • Peter Klepec, v demokraciji naj bi imelo oblast ljudstvo, ne global(istič)na plutokracija. Problem EU je, da prebivalci Evrope nimajo več nikakršnega vpliva na vodenje EU. Global(istič)na elita ima praktično vse vzvode realne moči v svojih rokah. Evropski parlament in Evropsko komisijo sestavljajo lutke, ki pogosto spominjajo bolj na dvorne norčke kot na politike. Na primer slovita inkvizitorka Veldova, ki je prišla v Slovenijo pogledat, ali bruseljska plutokratska elita morda res izgublja pozicije v Sloveniji.

        Bruselj postaja vedno bolj podoben Beogradu. Odpraviti hoče evropske narode prek množičnih migracij v Evropo, tako kot je Beograd skušal ustvariti jugoslovanski narod prek internih migracij znotraj Jugoslavije. Migranti imajo v EU že več pravic kot avtohtoni domačini. Iz Amerike Bruselj uvaža nore ideje kot so LGTB idologija, kritična rasna teorija, boj proti belskemu in moškemu supremacizmu… Bruselj skuša ustvariti centralistično vodeno državo, Združene države Evrope (ZDE), zaradi česar izvaja postopen etnocid nad evropskimi narodi. To so zadeve, ki od znotraj uničujejo EU in sploh Zahod, ne pa suverenost posameznih članic.

        Ni nobene potrebe po centralizaciji upravljanja v EU. Ekonomska moč Evrope bo kvečjemu večja kot če se vzpostavi draga centralna oblastna struktura. Saj Bruselj že zdaj požre preveč denarja članic.

        Kitajska ni učinkovita zato, ker je velika in centralno vodena, temveč zato ker se ne ukvarja z norostmi kot so LGTB ideologija, odpravljanje supremacije moških in supremacije rumene rase in podobnega. Skratka, Kitajska ne izvaja samomora lastne države, nacije in civilizacije kot to delata Evropa in Amerika.

    • Odgovor na vas komentar ob 14:47.
      Tako kot cisto trzno gospodarstvo ne deluje v eni drzavi (nekonkurencni bi umrli od lakote) in imamo zato socialno trzno gospodarstvo, je tudi med drzavami potrebno imet podoben mehanizem. In tudi v svetovnem merilu mora obstajati nek ucinkovit mehanizem izravnave. Problem je, da ti mehanizmi jiso dovolj ucinkoviti. Niti na nivoju EU, kaj sele v svetovnem merilu. Konsekvenca so nesoglasja med drzavami, ker eni (prevec) zivijo na racun drugega, tistega manj sposobnega. Begunci iz Afrike so dober indikator nestabilnosti. Ce ne bomo nekaj naredili, da bo Afrika lahko kolikor toliko zivela iz svojih misic, nas bo to potopilo. Iluzija je narediti med Evropo in Afriko zid. Se nikoli v zgodovini noben zid ni zadrzal invazije, kvecjemu malo zakasnil.
      Tudi v EU internih zadevah je treba centralizirat te mehanizme in za to rabimo skupno fiskalno, gospodarsko in zunanjo politiko. Ce tega ne bo, se bo periferija izvotlila in potem bo konec muzike. Angela&co to ve, en Orban pa ne. Ali se pa samo dela neumnega.

      • In kaj predlagaš? Da se Evropa še bolj odpre za migracije iz Afrike in Azije?

        Evropejci/belci, ki so kolonizirali Afriko, so se umaknili od tam, ker so prišli do spoznanja, da je bila kolonizacija Afrike zločin nad tamkajšnjim prebivalstvom. Kolonizacija Evrope s strani Afroaziatov pa je nuja?! Ne! Če je bil kolonizacija Afrike zločin belcev nad črnci, je tudi sedanja kolonizacije Evrope iz Afrike in Azije zločin nad Evropejci. Tudi črnci so bolj pametni od osebkov tvoje sorte, ki ustvarjajo svoj lasten konec. Migranti imajo namreč bistveno višjo rodnost kot Evropejce, se ne integrirajo in asimilirajo in postopno izrivajo avtohtone evropske prebivalce.

  3. Kakršni so državljani EU, taki so poslanci in Komisija….Enako je v SLO ! Pravo “čudo” je da imamo zdaj to vlado, ker večina folka na volitvah voli stranke, ki ne sodijo v sposobno in normalno vlado.
    Zato bo volilno leto 22 odločilno za SLO za dolga leta. Ali bomo šli suvereno in podobno kot zdaj naprej in se bo razgradil še kak komi monopol in bodo našli in morda sankcionirali še kateri komunistični okostnjaki, ki jih je polno kamor dregneš , ali pa se bo vse kar je sedaj radikalno uničevalo in bomo potonili v močvirje. Kdo bo branil SLO v EU, če ne bo PV Janez Janša??? Ljudje brez karizme, neprepoznavni ? Tudi če bi hoteli jih nihče ne bo resno jemal, da o levakih sploh ne govorim, oni bodo tolkli še po drugih suverenih državah !

    • Ljubljana – odlično!
      Vendar me je strah, če bodo levičarji ponovili vajo, ko so na referendum o vodah organizirano prepeljali skoraj vse upokojence iz države in z zavajanjem dosegli 60 %, nam ni pomoči.
      A glej ga no, dva dni po referendumu je bilo deževje in neurejeni vodotoki, za katere niso poskrbele leve vlade, so poplavljali. Vendar tistih, ki so glasovali proti zakonu, ni bilo nikjer! Pričakovala bi jih na kriznem področju, kjer bi pomagali reševati področja, ki jih je zalivalo zato, ker v preteklosti ni bilo narejeno NIČ!

      Tako je to, če levičarji rastejo samo na gobec!

      • Peter Klepec, kandidati za politične funkcije so najprej izbrani s strani elite, potem so šele izvoljeni od ljudstva, kozjih pastirjev po tvoje. Ljudstvo pa poneumljajo instrumentalizirani mediji v rokah elite.

  4. Nacionalsocializem se s pomočjo komunistov, kvazi ekologov ter mavričnih enospolnikov vrača v Evropo skozi stranska vrata in samo vprašanje je, kdaj bodo ti teroristi in družbeni paraziti uničili sicer dobro zamišljeno EU. Šarec ni kar v tri dni podrobno proučil firerjevega življenjepisa, čeprav mu kljub bildanju v Odlazkovih medijih zelo slabo kaže na naslednjih parlamentarnih volitvah. Menda so se svetniki LMŠ za vsak slučaj na občinskem svetu občine Kamnik že zavzeli za brezdomce.

  5. Gospod Napast, pripravili ste ODLIČEN prispevek, bravo!

    Res, smo se , zgodovinsko gledano, Slovenci še najbolj razvijali za časa Avstro.Ogrske. Ta država je bila ena izmed najnaprednejših v Evropi. Imela je dobro gospodarstvo, toda izstopala pa je z dobrim šolstvom, ki je bil tedaj mnogo boljši, kot v Italiji.
    Naj povem primer mojega daljnega sorodnika, ki je imel ob koncu 1.s. vojne 17 let in si želel študirati. Ker se ni upal študirati (zaradi jezika) pod Italijo, je šel v Kraljevino Jugoslavijo.
    V Beogradu, so ga s spričevalom avstrijske OŠ, sprejeli na akademijo, kamor so prihajali SRBSKI gimnazijci. On se je začudil in vprašal, kako bo lahko on med njimi, le z dokončano Osnovno šolo.
    Profesorji so tedaj dejali:”Dokončana OŠ na ozemlju Avstrije, je enaka naši srednji šoli”. In res, študij je opravil dobro in v istem roku, kot srbski kolegi.

    Res smo vajeni živeti “pod tujim jarmom”, mi Primorci pod Avstrijo, Italijo in Titovo Jugoslavijo.
    Pod Avstrijo je bilo na višjih položajih potrebo obvladati NEMŠČINO, pod Italijo ITALIJANŠČINO, pod Titom SRBOHRVAŠČINO, sedaj v Bruseljski družbi pa ANGLEŠČINO.

    Vendar KULTURA, nam upada še najbolj sedaj v okviru – EU. Če nam prepovedo celo Božična (tudi za časa komunizma smo jih prakticirala) voščila, nazivanje z gospod (v komunizmu tovariš), če nam ukinejo besede – Bog, oče, mati, otrok, ženska, moški – izvajajo nad nami pravi GENOCID.

    Razmišljanje o povezavi – nekako v okviru nekdanje AO, je pravilno. Vsaj treznost in kulturo bi ohranili. Brez kulture, pa imamo odrezane korenine in usahnemo. Potrebna bo “samoobramba”, ki spadatudi – med ČLOVEKOVE PRAVICE!

  6. Ves ta desni “gnoj” na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji naj razpiše referendum in naj ljudi vpraša, če so še za članstvo v EU! Če bodo ljudje rekli NE, pa naj potem vodijo svoje solo akcije izven EU, če pa bodo ljudje rekli DA, pa naj čimprej zginejo na smetišče, kamor desnica tudi sodi!

  7. Zanimiv članek in odlični komentarji.

    Je pa povedno, da se danes celo veliko kritikov EU-ja zaveda, da je skupna povezanost Evrope dobra, le izvedena mora biti bolj življenjsko in pustiti članicam več svobode. Navsezadnje ne Le Penova, ne Melonijeva in Salvini, ne Kaczynski, pa tudi blago evroskeptična konservativna skupina ECR (ki je desno od EPP-ja) in ostali niso proti EU-ju, celo ne proti evru, ampak so samo previdno kritični in opozarjajo na težave in potrebo reforme (pa ne v smer federalizma)
    .
    Problem, ki ga omenjeni vidijo je, da EU preveč pretirava v svojih agendah, bodisi “zeleni”, bodisi “LGBT” oz. “progresivni”, kjer ni prostora za specifike vsake države članice. Obenem se je nekatere službe zanemarilo, kot je Frontex in nadzor zunanjih meja, pa tudi medsebojna pomoč ob naravnih nesrečah ali pa medsebojna diplomatska pomoč med državami članicami.

    Tudi federativna država kot so ZDA, priznava razlike med svojimi ‘states’ in jim omogoča s svojim anglosaksonskim sistemom veliko fleksibilnosti pri vodenju. Tako Kalifornija (D) ni Texas (R), Vermont (D) ni Wisconsin (R) in Delaware (D) ni Kentucky (R).

    Nek predhodnik je dobro napisal, da bi morali najti večjo fleksibilnost v strukturah EU-ja, lahko bi se res zgledovali po Karlu Velikem. Če bi to uspelo in če bi imeli več razumevanja za težave evropskih državljanov, bi bila tudi udeležba na volitvah v EP boljša, saj je sama ideja močnega demokratično in neposredno izvoljenega EP-ja res dobra (evropske volitve so za indijskimi druge največje, mislim, da večje od ameriških po obsegu). Evropski kontinent pa eno takšno telo izvoljeno s strani prebivalcev potrebuje (ni pa potrebno, da so predstavniki preplačani, ampak da častno opravljajo svoje delo).

Komentiraj