Slovenci smo ga imeli rajši kot Tita: "Kot da bi v grob polagali umrlega očeta"

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Če bi še živel, potem bi Avstro-Ogrski cesar Franc Jožef I. danes praznoval 192. rojstni dan.

Tega, med Slovenci izjemno priljubljenega vladarja, čigar portret je visel v marsikaterem slovenskem domu, se danes ne spominja skorajda nihče. 

Morda še največ po zaslugi nadaljevanke o njegovi ženi, sestrični Elizabeti, bolj znani kot Sisi - zagrizeni popotnici, jahalki in modni navdušenki, ki jo ta čas na prvem programu predvaja TV Slovenija.

A vpliv Franca Jožefa na slovensko zgodovino je bil zelo močan, Avstro-Ogrski je vladal kar 68 let, kar je tretja najdaljša vladavina v zgodovini Evrope.

Franc Jožef se je rodil kot najstarejši sin nadvojvodu Francu Karlu, mlajšemu sinu avstrijskega cesarja Franca I. in Zofiji Bavarski v palači Schönbrunn na Dunaju. Ker je bil njegov stric, cesar Ferdinand od 1835 nesposoben, njegov oče pa skromen in upokojen, je mladega nadvojvoda Franca vzgojila mati kot bodočega cesarja, s poudarkom na predanosti, marljivosti in odgovornosti.

Mlad je zavladal avstrijskemu cesarstvu, ime Franc Jožef pa si je izbral v spomin na svojega pra-pra strica, cesarja Jožefa II., sina Marije Terezije, ki je bil znan kot reformator.

Vladar, ki je monarhijo popeljal do moderne države


Glasilo Tednske slike ga po njegovi smrti opisuje kot vladarja, ki je bil blagoslov za avstroogrsko monarhijo. "V tej dolgi dobi, kar je Franc Jožef nosil cesarsko krono, je monarhija postala moderna država v svoji notranji uredbi in obveljalo je demokratično načelo za zakonodajni zastop.

Tudi slovenski narod žaluje po cesarju Francu Jožefu, saj se je ta narod prav pod njegovo vlado prebudil iz stoletnega mrtvila in si opomogel do samostojnega narodnega življenja. Uredbe v državi, izvršene za vladanja cesarja Franca Jožefa, so dale slovenskemu narodu možnost za narodni razvoj in je ta narod v kratkih desetletjih tako napredoval na vseh poljih in se tako razvil, da gleda brez strahu in brez skrbi v bodočnost," piše časnik. Eden izmed pomembnejših projektov, ki so omogočili razvoj slovenskega ozemlja pod njegovo vladavino je bilo tudi dokončanje Južne železnice.

Cesar Franc Jožef z družino (foto: wikipedia)

 Slovencem dal staro pravico, da " bode v hiši svoji gospodar"


Čeprav ob prevzemu prestola ni bil priljubljen, je z leti vladavine obveljal za blagega, milostnega, pravičnega, človeškega, poštenega, pobožnega, odpuščajočega, modrega in delovnega vladarja. Poosebljal je legitimnost, trajnost in trdnost. Res je bilo v času njegove vlade o cesarju z zakonom prepovedano govoriti čez cesarja, a v glavah Slovencev je pospremljen s slavospevi ostal tudi po smrti.

Ko je za vedno zatisnil oči sivolasi »oče narodov«, cesar Franc Jožef I., je tudi Slovencem iskreno »zadrhtela duša« in »zatrepetalo srce«. »Resnična žalost [...] vlada med nami in brez pretiravanja lahko trdim, da nas tarejo občutki, kakor bi nam v grob polagali umrlega očeta!« je naslednji dan na žalni seji ljubljanskega občinskega odbora ugotavljal Ivan Tavčar. Podobno stališče so zavzeli tudi osrednji časniki tistega časa, npr. Slovenec in glasilo tržaških Slovencev Edinost.

Hvalospevi cesarju so bili tudi spesnjeni. Veliko naj bi prispeval tudi k boljšemu položaju Slovenskega naroda in njegovemu kulturnemu razcvetu.

Kljub germanizaciji in krepitvi absolutizma so se zaradi neznanja nemščine na Slovenskem otroci večinoma šolali v slovenščini In čeprav je vladala velika revščina, je bil velik tudi napredek umetnosti in kulture.

Tudi zato je bil cesar med Slovenci priljubljen. Tako ga opeva Pesem Josipa Stritarja:

 
Pozdravljen svetli car v Ljubljani beli! Slovenija se klanja pred teboj, sinovi moji, glej, so prihiteli z vseh strani obhajat prihod tvoj. V obličje gledat svojega cesarja, ki njega sveti milosti jim zarja.

Njegove slike so krasile mnoge zidove javnih in zasebnih zgradb vse do razpada monarhije po koncu 1. svetovne vojne, ko je bil cesar že de leti mrtev, močan spomin nanj pa se je z nastankom Kraljevine SHS in kasneje Jugoslavije počasi izgubljal tudi zato, ker je pri kasnejši oblasti obveljal za enega glavnih krivcev za prvo svetovno vojno in smrt milijonov ljudi.

Več o odnosu Slovencev do cesarja in obratno lahko pogledate tudi v predavanju slovenskega zgodovinarja dr. Petra Vodopivca:

https://www.youtube.com/watch?v=og5HKI6kla8



Članek je bil, v nekoliko drugačni verziji, na Domovini prvič objavljen na današnji dan pred 6 leti)
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023