V Sloveniji se ne čutimo diskriminirane, a vseeno menimo, da nimamo vsi enakih možnosti za uspeh v življenju
POSLUŠAJ ČLANEK
V stranki SD pravijo, da bodo prvi dan po volitvah začeli trdo delati, da v Sloveniji odpravijo diskriminacijo in spet zagotovijo družbeno enakost.
A raziskave kažejo, da bi bilo morda pametneje, če bi se lotili kakšnih drugih problemov, saj Slovenija sodi med najbolj egalitarne družbe na svetu. Ob Slovaški imamo denimo najnižje dohodkovne razlike v Evropi, podobno velja za plačno razliko med moškimi in ženskami.
V mandatu te vlade smo ustanovili urad za enake možnosti, a po posebni raziskavi Evrobarometra se Slovenci ne čutimo diskriminirane po spolu, starosti, socialnemu razredu, političnih mnenjih in na druge načine.
Zanimivo pa je, da hkrati menimo, da nimamo vsi enakih možnosti za uspeh ter ne verjamemo, da v življenju pravica prevlada nad krivico.
V raziskavi, ki je pokrivala področje izobraževanja, zaslužkov, socialnega statusa in medgeneracijske mobilnosti, so povprašali tudi o migracijah in globalizaciji.
Večina Evropejcev, 58 %, nas meni, da imamo v življenju za uspeh vsi enake možnosti. A stališča se med državami zelo razlikujejo, saj denimo na Danskem v enake možnosti verjame 81 % vprašanih, v Grčiji pa le 18%.
Za razliko od vprašanja o enakih možnostih le 39 % Evropejcev meni, da poštenost vedno zmaga nad nepoštenostjo, kar 84 % ljudi pa ocenjuje, da so razlike v dohodku med bogatimi in revnimi prevelike.
Največ, kar 96 % vprašanih tako meni na Portugalskem, najmanj, 59 % pa na Nizozemskem.
Zanimivo je, da se Slovenci sploh ne počutimo diskriminirane zaradi različnih osebnih, družbenih in naravnih okoliščin. Natančneje, tako medni 90 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je drugo najvišji odstotek v EU.
A obenem večinoma ne verjamemo, da imamo enake možnosti za uspeh v življenju. Le 32 % se strinja s tezo o enakih priložnostih, zelo strinja pa le 10%, negativni odstotek se ustavi pri 36 %, 21% pa je nekje vmes.
Zelo smo zadržani tudi glede trditve, da pravica vedno prevlada nad nepravico. S tem se nas zelo strinja in strinja zgolj 21 odstotkov, dobra polovica pa se nas s trditvijo ne strinja.
Povsem na dnu smo pri oceni, da se politične odločitve v državi veljajo enako na vse državljane. Kat dve tretjini se nas s tem ne strinja.
Slovenci, ki so sodelovali v raziskavi, so tudi večinsko prepričani, danes priložnosti za napredovanje v življenju niso nič kaj bolj enake kot pred 30 leti. leti. Kar je zelo zanimivo, saj smo takrat še živeli v Jugoslaviji. Negativnih ocen je 39 %, pozitvnih pa 35 %.
Zanimivi so odgovori na vprašanje ali so migracije v našo domačo državo koristne. Takšne jih vidi 32 %, vprašanih Slovencev, tretjina jih meni nasprotno. Migracije v svojo državo sicer najbolj podpirajo Švedi in to kar v 69 %, najmanj pa Grki, le z 10 %. Največje nasprotovanje pa je zaznati na Madžarskem, kjer ima do te trditve negativni odnos kar 70 % ljudi.
Le v dveh državah EU manj ljudi od Slovenije misli, da izobraževanje pripomore k temu, da ti gre boljše v življenju. Za nami sta le soseda Hrvaška in presenetljivo Francija.
Da Slovenci zares menimo, da so razlike v zaslužkih prevelike, kaže spodnji graf. Slovenija je na osmem mestu glede te trditve. z njo se strinja 90 % Slovencev, ki so bili vključeni v anketo.
Še dve mesti višje pa smo pri odgovoru na vprašanje ali bi morala država delati na tem, da bi razlike ne bile tako visoke. Pred nami so le Portugalska, Španija ter Litva, Latvija in Ciper.
Na
A raziskave kažejo, da bi bilo morda pametneje, če bi se lotili kakšnih drugih problemov, saj Slovenija sodi med najbolj egalitarne družbe na svetu. Ob Slovaški imamo denimo najnižje dohodkovne razlike v Evropi, podobno velja za plačno razliko med moškimi in ženskami.
V mandatu te vlade smo ustanovili urad za enake možnosti, a po posebni raziskavi Evrobarometra se Slovenci ne čutimo diskriminirane po spolu, starosti, socialnemu razredu, političnih mnenjih in na druge načine.
Zanimivo pa je, da hkrati menimo, da nimamo vsi enakih možnosti za uspeh ter ne verjamemo, da v življenju pravica prevlada nad krivico.
V raziskavi, ki je pokrivala področje izobraževanja, zaslužkov, socialnega statusa in medgeneracijske mobilnosti, so povprašali tudi o migracijah in globalizaciji.
Večina Evropejcev, 58 %, nas meni, da imamo v življenju za uspeh vsi enake možnosti. A stališča se med državami zelo razlikujejo, saj denimo na Danskem v enake možnosti verjame 81 % vprašanih, v Grčiji pa le 18%.
Za razliko od vprašanja o enakih možnostih le 39 % Evropejcev meni, da poštenost vedno zmaga nad nepoštenostjo, kar 84 % ljudi pa ocenjuje, da so razlike v dohodku med bogatimi in revnimi prevelike.
Največ, kar 96 % vprašanih tako meni na Portugalskem, najmanj, 59 % pa na Nizozemskem.
In kako razmišljajo Slovenci?
Zanimivo je, da se Slovenci sploh ne počutimo diskriminirane zaradi različnih osebnih, družbenih in naravnih okoliščin. Natančneje, tako medni 90 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je drugo najvišji odstotek v EU.
A obenem večinoma ne verjamemo, da imamo enake možnosti za uspeh v življenju. Le 32 % se strinja s tezo o enakih priložnostih, zelo strinja pa le 10%, negativni odstotek se ustavi pri 36 %, 21% pa je nekje vmes.
Zelo smo zadržani tudi glede trditve, da pravica vedno prevlada nad nepravico. S tem se nas zelo strinja in strinja zgolj 21 odstotkov, dobra polovica pa se nas s trditvijo ne strinja.
Povsem na dnu smo pri oceni, da se politične odločitve v državi veljajo enako na vse državljane. Kat dve tretjini se nas s tem ne strinja.
V Jugoslaviji enake možnosti kot danes
Slovenci, ki so sodelovali v raziskavi, so tudi večinsko prepričani, danes priložnosti za napredovanje v življenju niso nič kaj bolj enake kot pred 30 leti. leti. Kar je zelo zanimivo, saj smo takrat še živeli v Jugoslaviji. Negativnih ocen je 39 %, pozitvnih pa 35 %.
Zanimivi so odgovori na vprašanje ali so migracije v našo domačo državo koristne. Takšne jih vidi 32 %, vprašanih Slovencev, tretjina jih meni nasprotno. Migracije v svojo državo sicer najbolj podpirajo Švedi in to kar v 69 %, najmanj pa Grki, le z 10 %. Največje nasprotovanje pa je zaznati na Madžarskem, kjer ima do te trditve negativni odnos kar 70 % ljudi.
Izobrazba ne pomaga do boljšega življenja
Le v dveh državah EU manj ljudi od Slovenije misli, da izobraževanje pripomore k temu, da ti gre boljše v življenju. Za nami sta le soseda Hrvaška in presenetljivo Francija.
Da Slovenci zares menimo, da so razlike v zaslužkih prevelike, kaže spodnji graf. Slovenija je na osmem mestu glede te trditve. z njo se strinja 90 % Slovencev, ki so bili vključeni v anketo.
Še dve mesti višje pa smo pri odgovoru na vprašanje ali bi morala država delati na tem, da bi razlike ne bile tako visoke. Pred nami so le Portugalska, Španija ter Litva, Latvija in Ciper.
Na
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
MEFISTO
Nemogoče je, da bi stranka personalne in ideološke kontinuitete, SD, po volitvah zavrgla vse, kar je slabega storila od leta 1941.
Kaj so pa doslej počeli?
So počivali in nabirali moči, da bi pokorjeno slovensko ljudstvo še enkrat speljali na led?
Kraševka
Naslednica KOMUNISTOV je današnja SD. ČUDI ME, ZAKAJ SO SPLOH MENJALI PREJŠNJE IME - ZVEZA KOMUNISTOV ?
SD še vedno brani pridobitve komunizma že od leta 1945 dalje. Oni sedaj samo uzdržujejo, kar so njihovi predhodniki uzakonili. Prav komunisti so leta 1945 naredili to, da niso bili vsi Slovenci deležni enakih pravic. Prav smešno je, da sedaj govorijo o enakosti. Naj raje povedo kam je šel denar iz NLB.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.