“Slovenci preveč cenite svoje avtomobile.” Intervju z Rebecco Svetina, 2. del

Tadeja Kreč
0

V drugem delu intervjuja je Rebecca Svetina, Američanka, ki živi v Sloveniji spregovorila o mnogih razlikah med državama pa tudi o različnosti šolskih sistemov, narodnem ponosu in tem, katere stvari iz Amerike pogreša. 

V čem je ameriški način življenja, kot ga poznate vi, drugačen od Slovenskega in kje so podobnosti?

Amerika sedaj prihaja v Slovenijo že na več kot en način; vedno več je McDonaldsev in mednarodnih blagovnih znamk. Drugačen je delovni čas. V Ameriki tipično delamo od devetih do petih, kar pomeni, da ni časa, da bi popoldne lahko še kam šel ali kaj naredil. V Sloveniji je drugače. Tukaj popoldne lahko izkoristiš za sprehod ali kaj drugega. Lahko si bolj aktiven, namesto, da le delaš, spiš in ješ.

V ZDA je moč dobiti tudi precej cenejša oblačila in obutev znanih blagovnih znamk, saj outleti ponujajo velika znižanja. Tukaj mi je zelo vešč kava, ki je veliko cenejša glede na kvaliteto, ki jo dobiš za mojo »kavo z mlekom«.

Slovenska posebnost so tudi copati.

Ko sem živela v Ljubljani, sem se vedno smejala, kako je narodnost človeka moč prepoznati po tem, kaj namaže na kruh. S sostanovalkami smo imele na polici arašidovo maslo, nutello, vegemaid in dulce de leche – bile smo torej Američanka, Slovenka, Avstralka in Argentinka.

Katere stvari iz Amerike pogrešate in kaj bi pogrešali, če bi zapustili Slovenijo?

Vir: Osebni arhiv Rebecce Svetina
Vir: Osebni arhiv Rebecce Svetina

Družino in prijatelje imam v obeh deželah in jih pogrešam, ker sem lahko le v eni naenkrat. Pogrešala sem hamburgerje in cheesburgerje, pa so ravno v zadnjem letu začeli v Ljubljani delati res odlične.

Tudi arašidovo maslo se da sedaj povsem normalno dobiti. Pogrešam ameriške počitnice, posebno še praznovanje zahvalnega dne in božiča, kot smo ga praznovali z družino.

Zahvalni dan tukaj zato s prijatelji praznujem posebej, čeprav je tukaj res težko dobiti celega purana (smeh).

V ZDA denar študente motivira, da končajo študij, v Sloveniji je bolje študirati čim dlje

Ste profesorica angleščine v slovenski srednji šoli. Kako se slovenski učenci, dijaki in študentje razlikujejo od ameriških?

Mislim, da so vsi enaki (smeh). Slovenski se praviloma učijo več tujih jezikov. Razlika je tudi v tem, da v Ameriki študij stane gore denarja, človeška motivacija pa je žal vezana tudi na denar. Če študent letnika ne izdela, mora zanj plačati ponovno. To študente motivira, da študij končajo v štirih do petih letih.

V Sloveniji je drugače. V zadnjem času se to sicer malo spreminja … a tukaj je finančno bolje študirati kolikor dolgo se le da. Na voljo je študentsko delo, študentski boni, študij je brezplačen pa tudi ponavljanje predmetov in letnika res ni drago.

To je razlika, zaradi katere v Sloveniji lahko srečaš 30-letnike, ki še vedno poskušajo diplomirati.

Kateri sistem se vam zdi boljši?

Nobeden ni najboljši. Izobraževanje v Ameriki je nedvomno predrago. Študente finančno ohromi, še preden začnejo delati. V Sloveniji  bi pa morali morali najti način, kako motivirati študente.

Če bi bili navdušenje iz Planice sposobni ohraniti vse leto …

Kako Slovenci v primerjavi z Američani gledajo na svojo državo?

Tukaj je velika razlika. Večina Američanov je ponosnih, da so Američani, Slovenci nimajo enakega ponosa.

Letos sem bila v Planici, kjer so bili Slovenci, tako športniki kot tudi navijači, res odlični. Mož je dejal, da bi bila Slovenija res ponosna država, če bi bili navdušenje iz Planice sposobni ohraniti vse leto. Žal pa ta čustva minejo skupaj s koncem športnih dogodkov.

Mislim, da bi morali biti Slovenci definitivno bolj ponosni na lastno državo. Čudovita je in veliko pozitivnega ima.

Podcenjeni vodni viri, precenjeni avtomobili

Česa Slovenci ne cenimo dovolj in kaj morda preveč?

Na misel mi prideta dva stvari. Menim, da Slovenci premalo cenite svoje vodne vire. Slišala sem, da je tuje podjetje (Heineken op.a.) kupilo Laško in Union in njune vodne vire, kar po mojem mnenju za prihodnost ni dobro, saj gre za privatizacijo vira nacionalnega pomena.

Ko razmišljam o tem, kar je v Sloveniji preveč cenjeno, pa najprej pomislim na avtomobile. Slovenci ogromno denarja porabite za avte, sploh v primerjavi s tem, kar imate od avtomobilov.

Izkušnja ameriške srednje šole je realna, le z manj drame kot v filmih

Kam bi svojega otroka vpisali v šolo?

Mislim, da bi bilo zanj dobro, da šolanje začne v Sloveniji, že zato, da bi se dobro naučil slovensko. Vem, da je v Sloveniji veliko privatnih vrtcev, v ZDA so privatni vsi in so tudi zelo dragi.

Za osnovno šolo še ne vem. Oba sistema imata pluse in minuse. Srednjo šolo in fakulteto pa bi si predvsem zaradi družbene in družabne plati želela, da bi jo obiskoval v ZDA. Izkušnja ameriške srednje šole je povsem drugačna kot tukajšnja. Šole so večje, športni centri so direktno povezani s šolo … Vse, kar vidite v filmih se res zgodi, le z manj drame.

Tukaj je izobraževanje dobro, zato tudi ostati ne bi bilo slabo.  Kljub temu pa ime ameriške univerze na življenjepisu pomeni, da lažje dobiš službo.

Univerza v Ljubljani ob iskanju službe v ZDA pač nima prav velike teže.

Preberite še prvi del intervjuja z Rebecco Svetina:  Slovenija je odprta in liberalna, Slovenci skromni, (intervju; 1. del)

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime