Slovenci po bralnih navadah v spodnjem delu evropske lestvice: kljub bralni znački ali zaradi nje?

POSLUŠAJ ČLANEK
Nedavno je slovensko (bralno?) javnost dodobra razburil tvit poslanke SDS Jelke Godec, ki je javno podvomila, da šolski bralni znački dejansko uspeva vzgojiti bralce, da bi razvili ljubezen do knjig in jih brali vse življenje.

Z ministrstva za izobraževanje so ji odgovorili, da bralno značko spodbujajo, saj z njo "otrok krepi bralne navade, veselje do branja, besedni zaklad ...", literat in komik Boštjan Gorenc - Pižama pa je resno pripomnil, da "to slovensko posebnost, ki je že 55 let edinstvena na svetu, uspešno ohranimo še naprej".

Ob zgražanju nad besedami poslanke, ki so jih kritiki v glavnem pripisali "zadrtosti politične opcije, ki ji pripada", pa se praktično nihče ni resno vprašal, kakšen je dejanski rezultat tega polstoletnega projekta in ali smo z doseženim nivojem bralne kulture v Sloveniji zadovoljni.

Zadnje razpoložljive raziskave namreč kažejo, da Slovenci po bralnih navadah in odnosu do knjig nikakor nismo v evropskem vrhu. Nasprotno; skoraj polovica med nami letno ne prebere nobene knjige, v spodnjem delu evropske lestvice pa smo tudi po letnih stroških, ki jih namenimo za knjige in druge tiskovine. 

Nenavadno je že to, da v zadnji raziskavi bralnih navad Eurostata iz leta 2016 podatki iz Slovenije sploh niso zajeti, kar je sicer pri raziskavah te evropske statistične agencije prej velika izjema kot pravilo.

Zato se lahko primerjalno gledano v glavnem naslonimo na obširnejšo raziskavo iz leta 2011, razen na primeru primerjave stroškov, ki jih gospodinjstva namenjajo za knjige in druge tiskovine, ki je na voljo iz leta 2016. Po tem kazalniku smo Slovenci v spodnjem delu povprečja, daleč od Slovakov, Nemcev, Poljakov, Francozov in Avstrijcev, ki za knjige in tiskovine dajejo največ razpoložljivega denarja na gospodinjstvo.



Na slovenski ravni je na voljo še ena raziskava novejšega datuma in sicer Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji iz leta 2014 na naročilo Ministrstva za kulturo in pod vodstvom dr. Sama Ruglja.

Ta raziskava kaže, da 42 odstotkov Slovencev letno ne prebere niti ene knjige, večina ostalih pa bere slovenske in prevedene romane, ki predstavljajo 80 % vseh knjig, ki jih preberejo Slovenci. Druge literarne zvrsti so drastično manj brane.

Z ugotovitvami te raziskave se skladata tudi spodnja grafa Eurostata iz leta 2011, ki nam glede bralnih navad v primerjavi z drugimi Evropejci ne moreta biti ravno v ponos:



Spodnji graf prikazuje odstotek ljudi, ki so v zadnjih 12 mesecih prebrali vsaj eno knjigo (razčlenjen glede na spol in dve starostni skupini). Kot vidimo, tudi po tem Slovenijo najdemo v spodnjem delu lestvice.

V šoli za branje uspejo navdušiti le dobro desetino mladih


Zanimiva in povedna je tudi raziskovalna naloga Bralne navade slovenskih srednješolcev Tatjane Jerković iz leta 2016.

V njej avtorica izrazi žalost, da "veliko mladostnikov čuti odpor do branja, če pa že odprejo knjigo, se niti ne potrudijo, da bi jo razumeli," ter si kot glavni cilj raziskave med 139 dijaki iz vse Slovenije zada ugotoviti, zakaj je tako.

Avtorica s pomočjo ankete med drugim ugotovi, da 75 % mladih rado bere knjige, da imajo najraje fantazijske romane in kriminalke, po klasikih rado posega zgolj 6 % vprašanih, kar 84 % bralcev pa raje prebira tuje kot domače avtorje.

Pomenljivi pa so bili odgovori na vprašanje, kaj so vzroki za pojav želje pri branju (desni graf). Šola in obšolske dejavnosti so namreč za to navdihnile le dobrih 10 odstotkov anketiranih mladih.

Tudi zaradi tega in drugih zbranih podatkov avtorica v sklepnih ugotovitvah zapiše, da "večina srednješolcev na književnost v šoli gleda kot na, če pretiravam, 'nujno zlo'".

"Čeprav branje za šolo zavzema več kot polovico njihovega branja, jim književnost v šoli ni všeč, saj si sami ne bi izbirali takih besedil," še med drugim ugotavlja avtorica.

Težave z bralno značko


"Pridružujem se mnenju tistih, ki pravijo, da bi bilo bralno značko treba dodobra prevetriti in jo napolniti z novimi vsebinami," je v komentarju z zgornjim naslovom na Domovini zapisala znana slovenska publicistka in avtorica ene med Slovenci najbolj branih knjig, Milena Miklavčič.

Da bi bilo v to, kar mladi rabi berejo, smiselno dolgoročno usmeriti tudi osnovnošolsko in srednješolsko šolsko knjižno vzgojo, pa ugotavljajo tudi avtorji že navedene raziskave o bralni kulturi v Republiki Sloveniji.

Ti predlagajo, da bi bilo za stabiliziranje dolgoročnih bralnih navad optimalno, da bi učenci in dijaki prebrali vsaj en roman na vsako šolsko četrtletje, saj se "sedaj ponekod v srednjih šolah dogaja, da dijaki v enem šolskem letu prebirajo samo eno literarno zvrst (denimo drame), s katerimi se kot odrasli bralci praviloma sploh ne bodo srečevali."

"Po drugi strani pa tudi rezultati bralne značke zelo nihajo, znotraj posameznih šol na istem geografskem območju tudi za petkrat," navajajo in dodajajo, da je navajanje učencev in dijakov na kontinuirano in trajno branje leposlovja mogoče samo tako, da "»predpisujemo« tudi knjige, ki v bralcih zbujajo veselje do nadaljnjega branja."

In prav slednje je bilo tudi prezrto sporočilo tvitov sicer učiteljice matematike in fizike Jelke Godec: "Raje se vprašajte, zakaj se v resnici ne izpolnjuje temeljnega cilja bralne značke, vzgojiti bralca, ki bo rad bral vse življenje..."teror" učiteljic in knjižničark v OŠ je daleč od ukrepov, ki bi pomagali cilj izpolniti," je med drugim zapisala.

Zdi se, da je vsebina njenega sporočila zaradi zgražanja na prvo žogo, nekaj pa tudi zaradi njenega političnega pedigreja, ostala prezrta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30