Slovenci plagiatorji? Mar zato Kobalu in podobnim oprostimo?

Vir zajema slike: Youtube Celje.info
Vir zajema slike: Youtube Celje.info


Živimo v času, ki ga drastično krojijo ponaredki. Kriminalcem, ki izdelujejo ponaredke dragih zdravil, ki jih prodajajo prek nezakonitih spletnih lekarn, je malo mar, če gredo tisti, ki jih zaužijejo, k hudiču. Prefriganci nas prepričujejo, da je umetna sreča, ki so jo ustvarili za nas, edina prava. In jo kupujemo na kilograme, prepričani, da se bodo njihove besede pozlatile. Pa se, žal, ne, saj nam prodajajo cenene in brezvredne ponaredke moralnih vrednot in zdrave kmečke pameti.


Podcast komentarja Milene Miklavčič je na voljo na koncu prispevka.





Z vsakim novim nakupom tonemo globlje v blato. Nekaj zadnjih slovenskih vlad se je specializiralo na nove etične standarde. Prišli smo tako daleč, da ob ponudbi, ki nam jo servirajo, občutek v želodcu sploh ni več grenak!

Minule dni smo prebrali, da je sodišče Borisu Kobalu za plagiatorstvo prisodilo leto in tri mesece - za dobo treh let pogojne kazni. Prislužil si jo je za goljufijo in kršitev materialnih avtorskih pravic. Novica je bolj milo in šibko odjeknila ravno v času, ko se slovenska javnost ukvarja s Štromajerjevim tvitom o umazanih živalih, s katerim je užalil večino ljudi s srčno kulturo, vernih in nevernih.

Spomnimo: besedilo Profesionalci espe je prispelo na razpis za žlahtno komedijsko pero leta 2017, kjer je bilo uvrščeno med tri najkakovostnejša nova besedila. Avtor ga je opisal kot lahkotno, odprto in satirično, z nekaj črnega humorja. Kot strela z jasnega je potem šokiralo sporočilo, da je Kobalovo gledališko delo – plagiat, saj je šlo ''le'' za prevod dela La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja.

Da živimo v deželici, v kateri je kraja česarkoli prej odlika kot nekaj, kar je vredno vsega obsojanja, se je videlo tudi ob tej novici. Se je sploh kdo razburil? Ne. Je sploh kdo povzdignil glas, češ, to se ne dela, kraja je dejanje, ki ga je treba obsojati?
Da živimo v deželici, v kateri je kraja česarkoli prej odlika kot nekaj, kar je vredno vsega obsojanja, se je videlo tudi ob tej novici.

Logično, da ne.

Še najbolj poveden je bil komentar Luke83 pod člankom na MMC strani: "Po mojem se iz nepomembne stvari dela pretiran cirkus. Občinstvo želi le nekaj zabave in jim je čisto vseeno, kdo je avtor."

Na zelo podoben način razmišljajo tudi številčni uporabniki socialnih omrežij. Preden vržete kamen v Kobala, si pobližje oglejte samo Facebook. Uporabniki nanj dnevno ''lepijo'' številne fotografije, ki so bile "izposojene" (ukradene) na medmrežju. Pred letom in še malo se je o tej kraji razvila vroča in tudi ostra debata, ki jo je začel Janez Pelko, znani fotograf iz Kranja. Od takrat naprej za vsako fotografijo, ki jo morebiti objavim, preverim, če ima dovoljenje za nekomercialno uporabo. Nekaj, kar se zdi na prvi pogled samo po sebi umevno, sploh ni samo po sebi umevno!

Plagiatorji


Drži, da večina vsaj na načelni ravni pozna in tudi ceni intelektualno lastnino. Vedo, da to, kar je storil Kobal, ni prav, žal pa slaba vest ponikne, ko nameščajo na računalnik ukradeno programsko opremo. Našla sem podatek, da je bilo že daljnega leta 2010 po celem svetu ukradene za več kot 42 milijard evrov različne programske opreme, v Sloveniji je njena vrednost znašala 33 milijonov evrov, kar je takrat pomenilo 47 odstotkov nameščene programske opreme.

Ali koga peče vest, ko kupuje ponaredke znanih blagovnih oblačilnih ali obutvenih znamk? Verjetno ne. Ker se vest ob drobižu, ki ga odštejejo za ponarejeni Rolex temu primerno "ohladi". Carinski organi EU so leta 2018 zasegli kar 27 milijonov izdelkov, ki so kršili pravice intelektualne lastnine!

Kraj je veliko tudi v svetu glasbe. Nekateri celo trdijo, da nas danes že vsaka druga pesem "spominja" na kakšno drugo.

Sporni ponaredek egipčanske sfinge, ki so ga pred leti zaradi neodobravanja egipčanskih oblasti umaknili iz kitajske province Hebej, je turistom znova na ogled. Tudi ponaredkov drugih turističnih znamenitosti je iz leta v leto več. Prihodnost turizma menda tiči prav v ponaredkih, ki si jih atrakcij željni turisti ogledujejo, čisto nič pa jih pri tem ne briga, kje se nahaja original.

Pred leti so postale zelo popularne tako imenovane skandinavske nadaljevanke. Njihova značilnost je, da se fokusirajo na dolgočasno, pusto, turobno, a hkrati skrivnostno zimsko pokrajino. Kje ste takšno nazadnje videli?

Kraj bolj preproste intelektualne ali rokodelske lastnine je ogromno tudi v vsakodnevnem življenju. Stopite na kakšen semenj takšnih in drugačnih izdelkov, pa boste našli, na primer, kup identičnih ogrlic, ki so jih izdelali različni proizvajalci.

Iz leta v leto se daljša tudi seznam ponarejenih živil, na kar opozarjajo Zveze potrošnikov tako pri nas kot v tujini. Ponarejeni sir in šunka, pesto, vaniljev sladoled s sintetičnim nadomestkom vanilje, čokoladni keksi brez čokolade in ponekod tudi brez keksa, biološki kruh, v katerem je samo 60 odstotkov polnozrnate moke, čeprav bi je v skladu s pravili moralo biti 90 odstotkov. Plagiati niso več le poceni živila, ampak tudi draga hrana različnih blagovnih znamk.

Do prve zaščite patentov je prišlo v Italiji v 11. stoletju. Patentni sistem se je v 19. stoletju postopoma razširil po vsej Evropi in občasno naletel na močan odpor posameznih evropskih držav. Leta 1870 je več kot dvajset držav sprejelo patentno zakonodajo, kar je pripeljalo do nastanka pomembnega mednarodnega sporazuma o 19 patentnih pravicah leta 1883 s Pariško konvencijo. Ideje te Konvencije so ohranile svoj pomen vse do danes.

A ponaredki niso le domena aktualne copy – paste dobe. Ena večjih prevar daljne preteklosti je bil ponaredek Cezarjeve oporoke. Jo je potvoril sam Mark Antonij? Kdo ve!

Nekaj pa je treba priznati: ponarejevalci so bili nekoč kulturno in miselno zelo razgledani, saj so bili ponaredki včasih še boljši od izvirnikov. Moderen plagiator je veliko bolj bolj len in brez domišljije: iz knjig drugih pobere odstavke tu in tam, jih podpiše s svojim imenom v upanju, da takšne reči tako in tako "vsi" počnejo, zakaj bi se svet podrl zaradi njega?!


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30