Slovenci nimamo težav z nošenjem mask in izogibanjem obiskovanja starejših, vse težje pa ostajamo doma

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Število umrlih za covid-19 je v Sloveniji v zadnjih tednih močno upadlo. Še ne tako dolgo nazaj je za posledicami bolezni (mesec dni po okužbi) umrlo tudi po petdeset ali šestdeset ljudi na dan. Zlasti po zaslugi cepljenja ter rednega testiranja se je to število do sedaj zmanjšalo tudi za več kot desetkrat.

A na plan prihajajo druge temne plati epidemije. Jasno namreč je, da so številni v strahu pred okužbo mnogo slabše skrbeli za svoje zdravstveno stanje ter se bolj izogibali obiska zdravnika. Poleg tega le s težavo prenašamo psihološke pritiske epidemije in morebitne zaščitne ukrepe, ki so, kljub upadanju števila okužb, še vedno potrebni.

Proti nekaterim varnostnim ukrepom je tako nastrojenih že skoraj tri četrtine vprašanih.

V javnosti imajo najvišjo javnomnenjsko podporo ukrepi, ki so bili sprejeti po prehodu države v oranžno fazo epidemije in pomenijo močno omilitev v primerjavi s prej veljavnimi ukrepi. Tako se po anketi NIJZ kar 83,7 odstotkov vprašanih strinja z odprtjem šol le za osnovnošolce in dijake zaključnih letnikov srednjih šol. Vprašani močno podpirajo tudi odpravo prepovedi prepovedi občinskih meja ter odprtje vseh trgovin in sprostitev vseh storitvenih dejavnosti.

Bistveno manj pa so med ljudmi sprejeti omejitev gibanja do deset oseb ter redno testiranje učiteljev in vzgojiteljev ter zaposlenih v trgovinah in storitvenih dejavnostih.

Najbolj osovražen ukrep prepričljivo ostaja omejitev gibanja med 21.00 in 6.00 uro, kar podpira zgolj 26,6 odstotka vprašanih.



Z dolžino trajanja epidemije pa ljudje tudi čedalje težje upoštevamo predpisane zaščitne ukrepe.

Najbolj upoštevan ukrep ostaja nošnja zaščitne maske v javnosti (91,2 %), tej tesno sledi izogibanje obiskovanju starejših, ko imamo znake okužbe (88,8 %).

V zadnjih treh mesecih pa je najbolj upadlo spoštovanje ukrepov o izogibanju zasebnim druženjem in o ostajanju doma. Delež tistih, ki ukrep upoštevajo je tako v primerjavi z decembrom upadel za več kot 13 odstotnih točk in znaša le še 60,3 odstotka.


Slovenci večinsko naklonjeni cepljenju


Kot najbolj eleganten izhod iz epidemije se med strokovnjaki omenja cepljenje. Ko bo cepljenje na voljo, se po raziskavi NIJZ namerava cepiti 52,1 odstotka vprašanih, temu pa jih izrazito nasprotuje 37,4 odstotka. Namera za cepljenje sicer narašča s starostjo oseb, prav tako pa so cepljenju bolj naklonjeni tisti z različnimi kroničnimi obolenji.

Pri agenciji Valicon pa so merili tudi zaupanje Slovencev v posamezna cepiva. Največ jih zaupa cepivu Pfizer-BioNTech, ki bi ga za prvo izbiro vzelo 29 % Slovencev, nadaljnjih 19 % pa za drugo cepivo. Najmanj zaupanja je v rusko in kitajsko cepivo:

Vir: Valicon (klik za povečavo)

... in nenaklonjeni aplikaciji Ostani zdrav


V luči naklonjenosti oziroma nenaklonjenosti cepljenju je zanimivo tudi, kako so vprašani naklonjeni drugim tehnološkim rešitvam za obvladovanje epidemije, kot je na primer aplikacija ostani zdrav.

Kljub obsežni kampanji pa ima aplikacijo po anketi Slovensko javno mnenje nameščenih le dobrih 19 odstotkov vprašanih. Kar 43,1 odstotka vprašanih pa si aplikacije še vedno ni pripravljena namestiti.

Vir: SJM 2020/3

Med epidemijo bolj zanemarjamo svoje zdravje


Raziskava opozarja tudi, da med epidemijo bistveno manj ljudi poišče pomoč svojega osebnega zdravnika. Da so se kljub zdravstveni težavi, ki ni povezana s covid -19 v času epidemije izognili obisku zdravnika, poroča kar od 31 do 35 odstotkov vprašanih.

A ne le izogibanje zdravniku, med epidemijo tudi slabše skrbimo za svoje zdravje. O zmanjšani fizični aktivnosti tako poroča kar 38,8 odstotka vprašanih, delež teh pa je s 44,9 odstotka najvišji v starostni skupini od 18 do 29 let.

Prav v tej starostni skupini se je močno povečalo tudi drugo tvegano vedenje, kot je uživanje nezdrave hrane, kajenje in pitje alkohola.



Več kot četrtina (26,8 %) vprašanih poroča, da se jim je med epidemijo povečala telesna teža.

Vse to se bo po napovedih strokovnjakinje Ade Hočevar Grom močno poznalo tudi v prihodnjih letih:

"Vsi izsledki kažejo, da se bomo v Sloveniji v prihodnosti srečali z dolgoročnimi posledicami pandemije, tudi zaradi njenega vpliva na slabši življenjski slog prebivalcev. Pričakujemo lahko porast kroničnih nenalezljivih bolezni, večjo obremenitev zdravstvenega sistema in povečevanje razlik med posameznimi skupinami populacije ter s tem povezanih naraščajočih družbenih neenakosti."

To se bo v prihodnosti poznalo tudi na duševnem zdravju. Po ugotovitvah NIJZ znake depresivne motnje v tem trenutku kaže 13,6 odstotka vprašanih, še dodatnih 19,7 odstotka pa ima blažje težave v duševnem zdravju.

KOMENTAR: Blaž Čermelj
Hude posledice epidemije
Raziskava NIJZ o vplivu pandemije na življenje ljudi v Sloveniji (SI-PANDA) na žalost ne vzbuja optimizma. Čeprav je epidemija na videz v upadu, v ospredje namreč prihajajo njeni navidez ne tako kritični, a za ljudi vseeno smrtonosni usodni učinki. Jasno je namreč, da so številni v tem času ignorirali zdaj že morda usodne bolezenske simptome in obisk zdravnika prestavili na "ugodnejši čas". Zato je nujno, da po prestanem valu epidemije čim prej zaženemo tako redni kot preventivni zdravstveni program in ljudem jasno povemo, da se v primeru zdravstvenih težav ne smejo izogibati zdravnika. Kajti ne gre pozabiti, da ljudje kljub epidemiji večinoma še vedno umiramo zaradi drugih bolezni. Soočenje s tem pa bo v prihodnjih mesecih in letih velik izziv za naše zdravstvo, ki si je že v preteklih letih nabralo velike zaostanke na področju čakalnih dob.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike