Slovenci menimo, da glede na obdavčitev od države dobimo premalo, od socialnih transferjev pa imajo korist drugi

Slovensko javnost zadnje čase vznemirjajo informacije, da kljub konjunkturi in pomanjkanju delovne sile število prejemnikov socialne pomoči narašča in je že preseglo 91 tisoč, denarni znesek za upravičence pa je v letu dni (tudi zaradi dviga višine prejemkov) narasel iz 14 na 21 milijonov evrov.  

Nezadovoljstvo gre z roko v roki z vestmi o razraščanju tako imenovanega "socialnega turizma", ko naše socialne ugodnosti koristijo tuji delavci, ki v Sloveniji pridobijo dovoljenje za prebivanje, pravice pa uživajo, čeprav mnogi odidejo tudi na delo v druge države EU, kot piše današnje Delo.

Občutek med Slovenci, da glede na plačane davke od države v obliki socialnih in družbenih benefitov dobijo premalo oziroma da so jih bolj kot oni sami, deležni drugi, je po nedavni raziskavi OECD-ja eden najvišjih v Evropi.

V Sloveniji je ta čas registrirano brezposelnih 76.500 ljudi, od tega največ, dobrih 25 tisoč, z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Polovica vseh na zavodu za zaposlovanje je dolgotrajno brezposelnih.

A država zanje tudi ustrezno poskrbi. Trenutno je v Sloveniji dobrih 91 tisoč prejemnikov socialne pomoči (67 tisoč odraslih, ostalo otroci), oziroma, kot piše Delo, 13.000 več kot v enakem obdobju lani. Do nje so, pod zakonskimi pogoji, upravičeni tako državljani RS kot tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji. Osnovni znesek minimalne socialne pomoči se je lani dvignil iz 296 na 392 € kar recimo, skupaj z otroškimi dodatki, za družino brez uradnih lastnih dohodkov z dvema otrokoma znese 1.126 evrov.

Seveda je denarna socialna pomoč zgolj manjši del ugodnosti iz malhe slovenskih socialnih blagajn. Ena je tudi otroški dodatek, do katerega je upravičen eden od staršev otroka (do 18 let), ki ima v Sloveniji prijavljeno bivališče, ne glede na to ali je državljan ali tujec ali če je dovoljenje za bivanje stalno ali začasno.

Med 2.080.000 prebivalci je v Sloveniji tujcev z dovoljenjem za prebivanje 153.393, od tega največ državljanov BiH (82.341), nato državljanov Kosova (23.348), Srbije (19.552) in Severne Makedonije (14.835).

Dovoljenja za bivanje v zadnjih dveh letih skokovito naraščajo. Pred dvema letoma jih je bilo denimo "le" 113.360, od takrat do danes pa beležimo 35 % povečanje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je denimo k nam na novo prišlo, oziroma dovoljenje za bivanje pridobilo 5.379 tujcev.

Gre večinoma za nekvalificirane proizvodne delavce, ki se zaposlujejo v tukajšnjih proizvodnih podjetjih in po katerih je veliko povpraševanje. Medtem pa visoko izobraženi Slovenci odhajajo v tujino na visokotehnološka delovna mesta, o čemer smo podrobneje pisali na tem mestu.

V današnji naslovni temi časnika Delo sicer lahko preberemo, da je za skoraj tretjino tujih delavcev, ki pri nas pridobijo pravico do bivanja, Slovenija "le odskočna deska v druge države Evropske unije, kjer delajo, medtem ko uživajo ugodnosti slovenskega zdravstvenega in socialnega sistema."

Raziskava OECD: Slovenci imamo občutek, da živimo v krivični družbi

Nedavna raziskava "Tveganja, ki so pomembna", ki jo pripravlja OECD, je pokazala, da veliko ljudi znotraj držav članic te organizacije meni, da socialni sistem njihove države ne deluje njim v korist.

Pri tem smo Slovenci praktično v vseh kazalnikih, ob Grčiji, Čilu, Italiji, Portugalski in Izraelu, v samem vrhu po nezadovoljstvu glede socialnih dobrin, ki jih od države prejemamo.

Skoraj 80 odstotkov Slovencev denimo meni, da jim socialne ugodnosti ne bi bile na voljo, če bi jih potrebovali (višji delež tako mislečih ima samo Izrael). Prav toliko nas je prepričanih, da ne dobimo poštenega deleža socialnih ugodnosti glede na davke in socialne prispevke, ki jih plačujemo.

Prav tako se nas štiri petine strinja, da številni ljudje prejemajo socialne ugodnosti, katerih si ne zaslužijo. Po občutku, da država ne vključuje pogledov ljudi, kot smo sami, ko pripravlja spremembe in reforme socialne politike, pa smo Slovenci celo prvi med vsemi državami.

Čeprav živimo v eni najbolj egalitarnih družb na svetu in imamo ene najvišjih obdavčitev nadpovprečnih plač, pa smo na četrtem mestu med proučevanimi državami tudi po odstotku prepričanih (čez 80%), da bi morala država bogate bolj obdavčiti kot jih trenutno. Več ljudi tako misli zgolj na Portugalskem, v Grčiji in Nemčiji.



Slovenija je sicer za socialno varnost v minulem letu namenila 21,1 % BDP, kar je nekoliko nad povprečjem OECD, a nekatere države kot so Francija, Belgija, Danska, Italija ... za socialo namenijo nekaj odstotnih točk višji delež BDP.

[do_widget id=podcast-playlist-3]