Slovenci in ustavno sodišče: imamo ga zato, da se strinja z nami. Če se ne, ga ne rabimo

Gabriel Kavčič
17

V četrtek je Ustavno sodišče deloma zadržalo odlok Vlade, ki omejuje shode, ker je pravica do zbiranja eden od stebrov demokratičnosti naše države, tudi v času epidemije.

Gre sicer le za sklep o začetku postopka za oceno ustavnosti, ki pa vključuje tudi zadržanje izvrševanja prepovedi shodov. Ta zgodba se bo torej še nadaljevala.

Pravica do svobode zbiranja je temeljna pravica v demokratični družbi

Zanimiva podrobnost je ta, da Sklep sodišča vključuje šest točk, pri čemer so ustavni sodniki soglasno podprli štiri izmed njih, s tesno večino pa so se razdelili glede točk, ki zadržita izvrševanje Odloka Vlade glede prepovedi zbiranja.

Pred časom je ustavni sodnik ddr. Jaklič opozoril, da se naše Ustavno sodišče po njegovem vse preveč in po nepotrebnem spreminja v »covid-sodišče«. Pa je bila petkova odločitev glede začetka postopka za oceno ustavnosti prepovedi zbiranja kljub temu sprejeta soglasno: vsi naši ustavni sodniki so sklenili, da je potrebno resno razmisliti o omejitvah zbiranja in shodov v času epidemije.

Posnetek komentarja Gabriela Kavčiča je na voljo na koncu prispevka.

Zadeve torej niso tako enostavne, kot so bile naslikane v medijih. Pravica do zbiranja je izjemno pomembna ustavna pravica, in da bodo o njej odločali, so glasovali vsi ustavni sodniki, ne le tisti, ki so ob tem podprli tudi zadržanje vladnega odloka.

In tu se najbolje vidi, kakšno napako dela, kdor ustavno pravico do shajanja enači s pravico do petkovih razgrajanj po naših mestih. Vprašanje je širše in je predvsem ustavno-pravne narave. Izvršna oblast (Vlada) pa mora skrbeti za praktično uresničitev, tudi sredi epidemije.

Skratka, zdi se, da je Ustavno sodišče v principu odločilo čisto v redu, ker je dalo državljanom vedeti, da je pravico do zbiranja treba ščititi in jo omejevati le v izjemnih primerih. In o tem bodo še razpravljali.

zdi se, da je Ustavno sodišče v principu odločilo čisto v redu, ker je dalo državljanom vedeti, da je pravico do zbiranja treba ščititi in jo omejevati le v izjemnih primerih. In o tem bodo še razpravljali.

Tega ni treba razumeti kot nagajanje vladi ali spodbujanje protestov: eno je ustavna pravica, ki traja, in soglasno hočejo o njej razpravljati vsi ustavni sodniki; drugo pa so petkovi protesti, ki bodo enkrat minili, so pa zdaj zaradi tesne večine zopet dovoljeni. Ampak za konkretne proteste ni pristojno Ustavno sodišče, temveč Vlada, torej izvršna veja oblasti s primernimi vzvodi.

Problematičen pogled Slovencev na ustavno sodišče

Je pa treba dodati, da zadnja leta ne samo od zunaj, temveč tudi iz samega Ustavnega sodišča letijo pomembne kritike na njihovo delo; in žal trije ali štirje ustavni sodniki te sestave pogosto odločajo tako, da celo mi, pravno neuki državljani, že vnaprej pričakujemo, kako se bodo opredelili. Očitno demokratizacija na tem področju še ni uspela. Uspela pa ni niti v glavah državljanov.

Ja: kritike si ne zasluži samo del sodstva. Tudi razmišljanje državljanov neredko diši po totalitarni nostalgiji. Ustavno sodišče si namreč mnogi še danes predstavljajo kot nekega strica iz ozadja, ki naj uslužno hvali oziroma pobalinsko nagaja Vladi, odvisno od tega, katera je na oblasti.

To se je najlepše videlo prav ta teden. Ustavno sodišče je v četrtek odločilo v prid financiranja Slovenske vojske, in vrstili so se komentarji, »da jih je končno srečala pamet« (desni), ali pa »da so servilni do vlade« (levi); že naslednji dan pa smo ob zadržanju vladnega odloka obrnjeno poslušali o tem, da Ustavno sodišče »daje žeg’n demonstracijam« (desni) in »da se je Ustavno sodišče končno zbudilo« (levi).

Pri tem se lepo vidi, kako državljani mešajo princip delitve oblasti in ostajajo z eno nogo v prejšnjem sistemu, ko so veje oblasti delovale »v incestu«, namesto v sistemu zavor in ravnovesij.

Nemajhno število Slovencev še sedaj razmišlja na način »Ustavno sodišče je zato, da se strinja z nami. Če se ne, ga ne rabimo«. Ta tip razmišljanja pa je kratkoviden in nedemokratičen, in opazi se ga tako na levem kot na desnem svetovnonazorskem polu.

Ustavno sodišče pa naj bi iznad tega bdelo nad spoštovanjem človekovih pravic in nad ustavnostjo pravnih aktov, ne pa »žegnalo« ali »šeškalo« Vlado. Kdor je v četrtek zadovoljno kimal, v petek pa v silnem srdu klel Ustavno sodišče (ali obratno), je miselno nekoliko ostal v prejšnjem sistemu, kjer je bilo sodstvo neredko le privesek izvršne veje oblasti oziroma partije (vrhovni sodnik Zobec je to ponazoril s prigodo iz leta 1989).

Kdor je v četrtek zadovoljno kimal, v petek pa v silnem srdu klel Ustavno sodišče (ali obratno), je miselno nekoliko ostal v prejšnjem sistemu, kjer je bilo sodstvo neredko le privesek izvršne veje oblasti oziroma partije

Zdravje, svoboda veroizpovedi, šola, gospodarstvo, zbiranje … vse v istem košu

Zdaj pa na kratko še k argumentaciji petkovega Sklepa Ustavnega sodišča. Ta sicer sega v območje prava, za kar pisec teh vrstic ni kompetenten, a v svojem bistvu zajema argumente etične narave: gre za tehtanje med različnimi človekovimi pravicami, ki pa niso vse istega ranga.

Pravica do svobode zbiranja, razlaga Ustavno sodišče, je temeljna pravica demokratične družbe. Zbiranja pa so v istih odlokih Vlade v omejenem obsegu dovoljena v okviru verskega udejstvovanja, v šolah ter v gospodarstvu.

Ustavno sodišče se ni vsebinsko ukvarjalo s pravicami do izpovedi vere, šolanja in podobnega, torej namen tudi ni bil enačiti njihove pomembnosti. Osredotočilo se je na način kolektivnega uresničevanja teh različnih dejavnosti.

Pa vendar bi jim morda lahko pomagalo razmišljanje docenta ustavnega in mednarodnega prava na Katoliškem Inštitutu, dr. Andreja Nagliča, da po naši ustavi pravica do verske svobode spada med najbolj varovane človekove pravice, pravica do svobode zbiranja pa ne spada v tako visok krog.

Ustavnim sodnikom torej državljani želimo uspešne razprave o temi, ki je pomembna za našo mlado demokracijo. Če bodo upoštevali različne range pravic, bodo lahko končno odločbo morda spisali tako, da ne bodo (rahlo smešno) primerjali verskih obredov s političnimi shodi. V ustavni teoriji morda gre, v praksi pa je ta primerjava bizarna, nepotrebna in neenakovredna.

Tako pač je, če v isti koš mimogrede zmečemo varovanje javnega zdravja, pravico do svobode veroizpovedi, šole, gospodarstvo, trgovine in proteste. In potem imamo v teh težkih epidemioloških razmerah težave, kaj bomo iz koša potegnili prej in kaj pozneje.

Shodov se namreč po mnenju Ustavnega sodišča »ne sme obravnavati manj ugodno kot zbiranja za namen verskega udejstvovanja«. To je mešanje jabolk in hrušk.

Je pa ta stavek tudi odlična ideja Vladi: lahko bi se v obrambi sklicevala na dejstvo, da je tako ali tako kristjane zaprla domov med največjimi prazniki. Glede na to, kako pomembni so za nas velikonočni prazniki in kako visoko v ustavi je pravica izpovedi vere, bi s tem lahko upravičila tudi popolno prepoved javnega zbiranja, ki rangira nižje.

17 KOMENTARJI

  1. Ljubi Bog, a je res kar berem ali sanjam ?
    kje ste dobili avtorja tega teksta ? Kje jih pobirate ? Na CK ZKS ?? Plačan od globoke države ?
    kaj vam je ? Sem že pomislil ko sem na hitro preletel, da piše Lisjak…

  2. 1. Prepoved zbiranja sploh ni slovenska posebnost. Mnoge države po svetu so predpisale strožje pogoje za zbiranje ljudi v času korona pandemije. Predvsem pa so bile rigoroznejše pri kaznovanju tistih, ki se prepovedi niso držali.

    2. Medicinska stroka izpostavlja, da je prepoved zbiranja poleg nošenja mask in higiene eden najbolj uspešnih ukrepov za preprečitev širjenja okužb. Dokler ne bo precepljeno dovolj veliko število državljanov, kar bo menda šele jeseni enkrat. Vseeno upam, da prej.

    3. Najbolj uspešne v boju proti corona virusu so tiste države, ki so strogo omejile gibanje in druženje državljanov. Tudi bolezni vam ne privoščim – sem pa prepričana, da niti pisec komentarja niti ustavni sodniki ne bi več filozofirali, če bi skusili bolezen v njeni hudi obliki.

    4. Najbolj pomembna človekova pravica je pravica do zdravja in življenja. Res je, ne vemo ne ure ne dneva, ko nas Gospod pokliče. Ampak da zaradi svoje ošabnosti podcenjujemo medicinsko stroko in bolezen, pa meni ne zgleda kot ljubezen do bližnjega.
    4. Ne morete zdržati 10 dni lock downa? Tudi ne, če s tem preprečite okužbo ranljivih oseb?
    Ljubezen do bližnjega pa taka! Jaz in samo jaz! Ne privoščim vam, da v 3 mesecih izgubite tri svoje najdražje, kot se je to zgodilo mojemu znancu. Pa je bil tudi v začetku hudo bnrezbrižen do te bolezni.

  3. Pravica do zbiranja DA, ampak ne v tem času, ko se vsi napori vlagajo v obvladovanje epidemije! Vlada je zato da vlada! Izvršilna oblast ima pravico povedati kako bo! Večina ljudi to razume, peščici pa vse prav pride, da s svojim EGOIZMOM rušijo vlado, ki jim ni po volji. Saj kažejo v bistvu samo svojo nehumanost! Kot je napisala Helena, bi jih morda streznilo, da bi jim kdo od bližnjih podlegel virusu! Dobro leto moja družina vestno upošteva vse ukrepe, pa se vendar oče v bolnici bori za življenje. Ne morem razumeti ravnanja nekaterih mojih sonarodnjakov! V imenu vseh preizkušnih v tej bolezni vas rotim ODNEHAJTE!!

    • Vse dobro vašemu očetu, Shalotka – naj se zgodba srečno konča!
      P.S.: tudi jaz ne razumem ravnanja nekaterih. Padejo na vsako finto, ki se rola po medijih in družabnih omrežjih. Rinejo v nesrečo, čeprav le-ta še sama rada prehitro pride. Najbolj žalostno pa je, da še druge ljudi ogrožajo.

  4. ABSURDNO NEZDRAVORAZUMSKO IN ŽIVLJNJSKO NELOGIČNO IN PROTIPRAVNO:

    – Temeljna človekova pravica je pravica do življenja – to je abeceda človekovih pravic.
    – Primerjava nasilnih demonstracij s pobožnimi obredi v cerkvah je pravni in življenjski lapsus.
    – Ustavno sodišče očitno živi v preteklosti, ko še ni bilo sodobnih informacijskih sredstev, preko katerih je možno pisno in argumentirano in združeno postaviti zahteve, ki imajo glavo in rep.

    Zakaj spodbujati preko ustavnega sodišča nasilno delovanje po ulicah, ko pa je možno argumentirano in množično izražanje zahtev preko sodobnih elektronskih sredstev?!!

    Zakaj v času epidemije spodbujati nečlovekoljubno nasilje na ulicah, ne pa človekoljubno izražanje stališč in zahtev preko elektronskih sredstev?!

    Zakaj dati zeleno luč nasilnežem, ne pa kulturnikom?!

    Narobe svet!

  5. Pomenljivo je tudi, da doslej še nobeno nasilje ni obrodilo sadov, ampak le gorje.
    Poglejmo Arabsko pomlad, Honkong, Venezuelo, Belorusijo, Rusijo, Katalonijo…

    Rešitev je kultiviran sistematičen pristop k demokratizaciji družb, ki pa je sicer daljši, vendar zanesljivejši.
    Same nasilne demonstracije so zanikanje demokracije in njenih temeljev.

  6. Če sem prav razumel, je prof. ustavnega prava na PF UL dr. Zagorac v izjavi za enega od medijev dejal, da vlada lahko omeji javna zbiranja na “organizirana javna zbiranja”, kar pomeni, da jih mora nekdo pristojnemu organu priglasiti in da s tem priglasitelj oz. prijavljeni organizator prevzame tudi so-odgovornost za izvajanje proti-epidemijskih ukrepov.
    Pravzaprav se čudim, da pristojni organi policije in tožilstva ter pristojni upravni organi že doslej niso terjali prijave za organizirane javne shode kot edine tudi formalno zakonite oblike javnega zbiranja in izražanja mnenj, saj bi prijavitelj oz. organizator kot pravna ali fizična oseba s tem prevzel tudi odgovornost za izvajanje proti-epidemijskih zaščitnih ukrepov ter za varovanje javnega reda in miru.
    Če pa dosedanja “polit-kolesarjenja” formalno niso bila legalizirana in formalno tudi niso imela prijavitelja in/ali organizatorja, pa to še ne pomeni, da scenaristov, režiserjev in “front-manov” kot da “spontanega” vstajniškega gibanja ni bilo. Vsi ti voditelji samo-oklicanega “spontanega”, a formalno neprijavljenega in nezakonitega uličnega vstajništva, so trajno ohranjeni s svojimi agitacijskimi vabili in ščuvanji na spletu, z veseljem pa so se nastavljali tudi kameram in mikrofonom javnih in zasebnih medijskih servisov.
    Če je Ustavno sodišče RS omogočilo omejenemu številu udeležencev (do 100), da javno in v skladu z veljavnimi proti-epidemijskimi ukrepi izrazijo svoja legitimna politična mnenja in stališča, bi morala vlada posledično začasno urediti ustavno dovoljena in zakonita javna zbiranja tako, da bi bila vselej pravočasno priglašena ter uradno dovoljena in da bi vselej imelo vsako javno zbiranje tudi javno objavljenega odgovornega organizatorja kot pravno ali fizično osebo, ki pred ustavo, zakonodajo, zbrano in preostalo javnostjo prevzame odgovornost za dosledno izpolnjevanje veljavne ustave, zakonodaje ter veljavnih začasnih proti-pandemijskih ukrepov.

  7. Gabriel Kavčič , lepo ste zadeli slovensko mentaliteto o tem kaj je pravna država in kakšna je vloga institucij pravne dsržave s stavkom: ”Nemajhno število Slovencev še sedaj razmišlja na način »Ustavno sodišče je zato, da se strinja z nami. Če se ne, ga ne rabimo«. Ta tip razmišljanja pa je kratkoviden in nedemokratičen, in opazi se ga tako na levem kot na desnem svetovnonazorskem polu.
    Ideološkim navijačem vaša ugotovitev ne bo všeč predvsem uato ker drži kot pribito.

    • Avtor in peter. A sta vidva morda že kdaj poslušala kaj o delovanju US govori dr. Jaklič ali morda prebrala kako njegovo ločeno mnenje ?

      Zelo očitno, da še vesta ne kdo je to….Sicer ne bi takih lapala.
      Neverjetno !

      • kot sem ze zgoraj napisal … ce bi dejansko prebral clanek, bi dr. Jaklica tudi v clanku nasel. in potem predvsem ti ne bi kvasil neumnosti.

  8. Nič ne pomaga pravica do politiziranja, če se boriš za življenje in zdravjav času epidemije.

    Temeljna človekova pravica je torej pravica do življenja, ne pa pravica do politiziranja.

  9. Je pa še nekaj očitno !
    Nikoli se levičarji ne”koljejo” med seboj, “desničarji” pa kar naprej.

    zato nas vozijo….Ker imamo cel kup vsegliharjev in vsevedov (beri drugače…, na t….se začne)

  10. Ljubljana poanta članka ni o >Ustavnem sodišču ampak o naćini razmišljanja večine Slovencev o tem kaj bi ustavno sodišče moralo biti.
    Očitno si med tistimi ki jih je Gabriel označil da razmišljajo na način »Ustavno sodišče je zato, da se strinja z nami. Če se ne, ga ne rabimo«. Ta tip razmišljanja pa je kratkoviden in nedemokratičen, in opazi se ga tako na levem kot na desnem svetovnonazorskem polu.
    Z zaopisaneim se nisem strinjal zato ker je Gabrielćik duhovnbik ampak zato ker je zapisal za Slovenijo in Slovence bolečo resnico o napačnem pojmovanju kaj pravna država je.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime