Migracije so eden od najzanimivejših fenomenov sodobne družbe. Jasno je namreč, da je v svetu malo gospodarsko uspešnih držav, ki ne bi bile odprte za migrantsko delovno silo.. Delovni migranti namreč s seboj prinesejo nova znanja in delovne moči, zaradi katerih je država na koncu gospodarsko uspešnejša.
A obenem so migracije lahko tudi vir frustracij. Prav nobena družba si namreč ne želi, da se vanjo naseljujejo ljudje, ki ničesar ne prispevajo k njeni dobrobiti, ali kar je še bolj zavrženo, zgolj izkoriščajo njen socialni sistem. Še bolj pogost problem pa je ustvarjanje nekakšnih socialnih getov, kjer priseljenci skušajo živeti po navadah in običajih svoje matične države, čeprav je to pogosto v nasprotju z zakonodajo in običaji države, v katero so se priselili.
Ta nasprotja skušajo države in njeni prebivalci obvladati na različne načine. V pričujočem članku pa se bomo namesto mnenju, ki ga o tem imajo državne institucije, posvetili stališčem, ki jih o problematiki migracij imajo sodelujoči v raziskavi Slovensko javno mnenje.
Slovenija je zadnja leta močno na udaru nezakonitih migracij iz tretjega sveta, predvsem Maročanov, Alžircev, Pakistancev, pa tudi Afganistancev, med katerimi so nedvomno tudi pravi begunci, ki bežijo zaradi ogroženega življenja. Za veliko večino vseh teh je Slovenija la na poti prihoda v bolj razvite zahodne države; Nemčijo, Švedsko, Francijo in ostale.
Ti slovenski azilni sistem večinoma izkoriščajo za prosto nadaljevanje poti proti Zahodu, zaradi česa sta ta čas na predlog vlade v parlamentarni proceduri novela Zakona o mednarodni zaščiti ter novela Zakona o tujcih. Slednja med drugim rešuje še en problem zlorabe – fiktivne množične prijave začasnega prebivališča migrantov na enem naslovu.
Ne le slovenska dilema
Kot bomo lahko videli, je javno mnenje pogosto precej razdeljeno, zlasti pri vprašanjih kot so, ali muslimani in njihova vera spadajo v našo kulturo. Ob tem vprašani izkazujejo visoko podporo varnostnim ukrepom na meji (žica, dosledno vračanje), močno pa se strinjajo tudi s tem, da bi si morali v Sloveniji prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo.
Ustrezen odnos tako do legalnih, kot do ilegalnih migracij seveda ni le slovenska dilema. Seveda si vsaka država želi, da bi imela vedno dovolj delovne sile. Prav tako nam etična merila in mednarodne deklaracije ne dovolijo, da bi bili do kogarkoli kruti.
Tako se recimo danska vlada, ta država je bila v preteklosti močno odprta do priseljevanja, zaveda, da lahko prevelika koncentracija priseljencev pripelje do nastanka t. i. vzporednih družb. Zato predlaga, da število prebivalcev iz neevropskih držav v nobeni soseski ne bo smelo preseči 30 odstotkov.
Kako ravnati z migranti v Sloveniji
Kakšno ravnanje z migranti pa si želimo Slovenci. Anketirani v raziskavi Slovensko javno mnenje 2020/3 se v večjem delu strinjajo s trditvijo, da naj bodo meje za kapital ideje in ljudi enako odprte. Istočasno pa so vprašani precej nenaklonjeni bolj sproščenemu pristopu do problema ilegalnih migracij. Tako se recimo kar 44 odstotkov vprašanih ne strinja s trditvijo, da bi bilo na meji med Slovenijo in Hrvaško odstraniti bodečo žico. Nasprotnega mnenja pa je 29,6 odstotka vprašanih.
Še bolj enotno je javno mnenje v primerih obravnave migrantov, ki so vstopili v Slovenijo. S trditvijo, da je potrebno migrante, ki so nelegalno vstopili v državo deportirati, se tako kar strinja 58,7 odstotka vprašanih. Nasprotnega mnenja pa je zgolj 13,4 odstotka vprašanih.
Prav tako jih večina (54,4 odstotka) ni naklonjenih večji velikodušnosti države v azilnih postopkih. Tudi tu je drugačnega mnenja, da mora biti država bolj velikodušna pri reševanju prošenj za status begunca, zgolj 13,5 odstotka vprašanih. Nekoliko manjši odstotek (49,3) pa se jih večinsko ne strinja tudi s trditvijo, da bi morala država zanje bolje poskrbeti. Slovenija torej po mnenju večine za migrante stori dovolj.
Migranti in civilna družba
Na tem mestu tako hitro postane očitno da za težave migracij med Slovenci ni kdovekakšnega posluha. In to kljub obsežni medijski pokritosti. Raziskava kaže tudi, da se je pri angažiranju v pomoč ali podporo migrantov (peticije, demonstracije, aktivistično delo) doslej angažiralo zgolj 3,4 odstotka vprašanih, pri peticijah in demonstracijah proti njim pa je do sedaj sodelovalo le malenkost več, 4,5 odstotka vprašanih.
So migranti nevarni?
V drugem sklopu vprašanj pa so raziskovalci želeli izvedeti več o izvorih takšnih stališč do ilegalnih in legalnih migracij.
Ali migranti spodkopavajo slovensko kulturo? S to trditvijo se ne strinja natančno tretjina vprašanih, malenkost več, 39,9 odstotka vprašanih pa se s to trditvijo strinja ali popolnoma strinja.
Prav tako se 43,9 odstotka vprašanih ne strinja s tem, da migranti z novimi idejami izboljšujejo slovensko družbo.
41,2 odstotka vprašanih pritrjuje trditvi, da se zaradi migrantov povečuje število kaznivih dejanj, medtem ko se s trditvijo ne strinja 29,3 odstotka vprašanih. Veliko soglasje med anketiranci je tudi pritrditvi, da migranti našo državo stanejo veliko denarja, ki bi ga bilo bolje porabiti za naše ljudi, s čimer se strinja kar 53,7 odstotka vprašanih. Vendar pa skoraj 40 odstotkov vprašanih vseeno ne bi podprlo ukrepa, ki bi socialno pomoč odvzel vsem tistim, ki niso rojeni v Sloveniji.
Deklarativno smo za multikulturno družbo
Slovenska družba pa je zanimivo razklana pri odnosu do muslimanov. S trditvijo, da muslimani in njihova vera ne sodijo v našo kulturo, se namreč strinja 36 odstotkov vprašanih, drugačnega mnenja pa jih je le malenkost manjši delež in sicer 33,6 odstotka.
Kljub temu pa so vprašani vsaj deklarativno odprti do vzpostavljanja multikulturne družbe, saj se s trditvijo, da bi si morali v Sloveniji “prizadevati za odprto, strpno in multikulturno družbo” strinja kar polovica vprašanih, temu pa jih nasprotuje zgolj 16,2 odstotka. Pri tem ni odveč poudariti, da so izvajalci ankete na “multikulturnost” vezali tudi “strpnost in odprtost”, kar sugerira, da je družbeno zaželjen pritrdilen odgovor. Glede na druge odgovore lahko predvidimo, da bi bil odstotek tistih za multikulturno družbo brez pridevnikov “odprto in strpno” nižji.
Slovenski odnos do migracij zaznamuje izrazita dvojnost. Na deklarativni ravni s strpnostjo in sprejemanjem migrantov nimamo nobenih težav. Mediji in javnomnenjski voditelji so ljudi uspešno prepričali, da so pojmi, kot so strpnost, odprtost in multikulturnost sedaj “in” zato se s pozitivnim stališčem do te naracije ne strinja zgolj 16,2 odstotka vprašanih.
A podrobnejši pregled pokaže, da je takšno sprejemanje zgolj privid. Prej drži, da je znaten delež populacije do teh vprašanj v resnici precej zaskrbljen, vendar si tega v resnici ne upa javno izraziti.
Odstotek neodobravanja migarcijske problematike namreč najbolj naraste prav pri vprašanjih, ki doslej še niso bila deležna pritiskov, da gre za nesprejemljiv rasizem. A naloga oblasti ne sme biti, da z grožnjami prepriča državljane, da se določenih problemov ne sme bati, pač pa se mora s temi problemi soočati in jih odpravljati. Družba namreč ne postane strpna na ukaz, ampak zaradi ugotovitve, da nam gre zaradi ustrezne politike do migracij bolje.
V trenutnem političnem ozračju ne smemo oceniti niti če sploh obstaja ekonomski doprinos migrantov. Kaj šele da bi realno ocenili in na demokratičnem referendumu ali volitvah odprto ovrednotili sociološke in kulturološke posledice migracij.
Migranti, ki jih uvažamo, so na koncu poceni samo za delodajalce. Poglejte si samo razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj MOL in videli boste, koliko stroškov imamo davkoplačevalci s temi ljudmi.
Prvih 10 upravičencev na zadnjem razpisu:
KAHRIĆ, JOVANČEVIĆ, KOPČIČ, HODŽIĆ, KURTIĆ, TRBOČA, DENAC, KASUMOVIĆ, MATIĆ, KRDŽALIĆ.
https://www.jssmol.si/objave-in-razpisi/seznam-upravicencev-do-dodelitve-neprofitnih-stanovanj-v-najem-18-javni-razpis
Večina ljudi, ki jih uvozimo ima komaj končano srednjo šolo, velik delež celo samo končano osnovno šolo. Izobrazbena struktura prišlekov je obupna. Privabijo pa jih bogati socialni transferji in bližina rodnih krajev, kamor se lahko vračajo praktično vsak vikend. Sposobnejši gravitirajo severneje.
Migranti so baje tukaj, da nam bodo plačali penzije. Vse bolj pa je jasno, da so migranti tukaj, da jim bomo mi plačevali socialne transferje. Hkrati pa bomo s svojo naivno in pohlepno politiko uničili Slovenijo za prihodnje generacije.
Leta 1991 smo se lahko odcepili od Jugoslavije. Ampak zdaj smo si jugoslavijo navozili v Slovenijo. Ko bo Slovenija enkrat balkanizirana, poti nazaj ne bo več. Živeli bomo v mini jugoslaviji brez kakršnekoli možnosti odcepitve in novega začetka. Balkanci (z izjemo Hrvatov) ne bodo nikoli volili desno od sredine. Velik balkanski volilni blok je največji garant za levičarsko kontinuiteto.
Rudolf Končar, točno tako.
Pri tistih, ki morajo obiskati tečaj slovenskega jezika, se učitelji križajo, saj imajo končan en razred OŠ, pogosto pa so nepismeni in skrajno “neodprtih” glav za kakršenkoli uk. Kamena doba. In tisti, ki mislijo, da bodo ti prišleki delali za naše penzije – ZMOTA. Mi, za njihove transferje. V Sloveniji se ustvarjajo nove “bratske republike”, vzdržujemo pa jih mi. Kot da ni dovolj masa prišlekov “od dole”, ki so prišli že v preteklosti, zraven pa navlekli vse sorodnike. Na naša pleča, seveda. Pa še prevajalce hočejo, ker da bi se naučili vsaj za silo jezika, države gostiteljice, ne, to pa ne.
Levičarji podpirajo prihode “od dole”, saj paraziti so njihova volilna baza.
Rudolf Kočar, zelo jasno ste POJASNILI, kaj pomenijo MIGRANTI za Slovenijo in za našo državno blagajno.
Kdor pove RESNICO, Levica zagrozi. Zakaj?
Samo zato, ker si KUPUJE volitve na tak način.
Hočeš ali nočeš, vprašanja, ki jih postavlja Rudolf Kočar, bodo kmalu postala legitimna predvolilna vprašanja. Brez potrebe je tu olepševati zadeve. Zveni ”strogo” in nič kaj ”krščansko usmiljeno” ampak včasih je potrebno reci bobu bob. G. Kočar je en izmed redkih med komentatorji, ki te tematike – na sicer ognjevit način – načenja.
Bolje za vso družbo in za javni diskurz je, da se tematiko kot legitimno sprejme v javni prostor, prav tako, da se omogoči široko razpravo na to temo t.j. brez tabujev in na ta način še preventivno razelektri morebitne napetosti, ki bi (oz. ki nedvomno bodo) lahko prišle iz tega naslova med ljudi.
Le zakaj bi se morali mi ubadati s problemi migracij?Kaj se vedno ne razumete,da bodo tujci vedno vpili,da sk diskriminirani tudi,ce ga boš samo pogledal.Kaj vam še ni jasno,da nas obarvani sovražijo samo zato ker smo beli,ker oni ne morejo biti,kot mi ne njihove barve.Politiki ne morejo razumet,da te rase nis¹o združljive?Poglejte si Ameriko,kjer se pojavijo africani je poguba.Kaj bomo res naredili samomor,ne zaradi virusa ampak s spRejetjem migrantov.Kaksna multikultura ne razumete,da nas oni nočejo,hočejo samo ozemlje.Pa tega res nihče ne razume?Da je pa tragedija še vecja mi njih spostujemo oni nas ne.To je ravno tako,kot nas ne spostujejo naši drzavljani Balkanskega porekla.Na kakšne bačine vse bas žalijo.No sedaj bomo pa na široko odprli vrata še enim zaničevalcem Slovencev.To pomeni zgoraj napisano verjetno moderator ne bo objavil?Ni zlo namerno je pa resnično.