Slovencev v Sloveniji vse manj, vsak deseti otrok se rodi tuji materi
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih štirih letih je Slovenija izgubila za celo generacijo Slovencev, večinoma nadpovprečno visoko izobraženih mladih odraslih. Takšno je namreč razmerje med odseljenimi in priseljenimi slovenskimi državljani.
A selitveni prirast ostaja pozitiven, saj se je iz tujine v tem času priselilo za dve in pol slovenski generaciji tujih državljanov, večinoma priseljencev z območja Balkana. Iz države se letno izseli manj kot pol toliko tujcev, kot jih pride.
Statistični urad RS je te dni objavil podatke o prebivalstvu za leto 2017. Že 18 let zapored je selitveni prirast državljanov Slovenije negativen. Iz Slovenije se jih je v letu 2017 odselilo 9.871. Poleg Slovencev, ki se v tujino selijo v želji po boljšem življenju, se nekateri vračajo nazaj v domovino, takih je bilo v letu 2017 3.288.
A številke so še vedno negativne: v letu 2017 se je iz Slovenije neto odselilo 6.583 Slovencev. Kljub temu je selitveni prirast pozitiven: v Slovenijo se je v lanskem letu priselilo 18.808 ljudi. Med njimi je največ priseljencev iz Bosne in Hercegovine (40 %), sledijo še Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrvaška.
Slovenci še vedno največ odhajajo v Avstrijo (25 %), Nemčijo (19 %), Švico in Združeno Kraljestvo. Prav tako se največ Slovencev vrača iz Avstrije in Nemčije ter tudi Hrvaške in Italije.
Mnoge Balkanske in Baltske države imajo težave z izseljevanjem. Število prebivalcev Slovenije tako vzdržuje predvsem priseljevanje z juga, saj je Slovenija za mnoge Balkanske države še vedno obljubljena dežela.
Po podatkih SURS za prvo četrtletje 2018 je se trend pozitivnega selitvenega prirasta nadaljuje. V Slovenijo se je priselilo 5.199 ljudi, kar je 27 % več kot v enakem obdobju lani. Odselilo se je 3.731 prebivalcev, kar je 28 oseb manj kot v enakem obdobju leta 2017. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.933) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.798).
Prav tako je enak trend negativnega selitvenega prirasta Slovencev. V prvem četrtletju 2018 se jih je iz Slovenije odselilo 622 več, kot se jih je vrnilo nazaj domov.
Po 11 letih se je leto 2017 zaključilo z negativnim naravnim prirastom. Lani se je rodilo 20.241 prebivalcev, umrlo pa 20.509. Rodili so se 104 otroci manj kot v letu 2016. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je 30,9 let, očeta pa 33,6 let. So pa ob rojstvu otrok tuje državljanke v povprečju za 1,8 let mlajše od Slovenk. Med tujimi materami, ki so lani rodile vsakega 10 otroka (2.062 otrok), so na prvem mestu ženske iz Bosne in Hercegovine (38 %).
57 % otrok je bilo v letu 2017 rojenih v zunajzakonski skupnosti. Pri tem pa se po podatkih SURS kaže največja razlika med regijami. Matere iz SV dela Slovenije niso bile poročene v dveh tretjinah rojstev otrok. Prva je po regijah Koroška, kjer se kar 72 % otrok rodi izven zakonske zveze.
V lanskem letu je Slovenija podelila državljanstvo 1.563 tujcem, 42 Slovencev pa je odpustila iz državljanstva.
A selitveni prirast ostaja pozitiven, saj se je iz tujine v tem času priselilo za dve in pol slovenski generaciji tujih državljanov, večinoma priseljencev z območja Balkana. Iz države se letno izseli manj kot pol toliko tujcev, kot jih pride.
Statistični urad RS je te dni objavil podatke o prebivalstvu za leto 2017. Že 18 let zapored je selitveni prirast državljanov Slovenije negativen. Iz Slovenije se jih je v letu 2017 odselilo 9.871. Poleg Slovencev, ki se v tujino selijo v želji po boljšem življenju, se nekateri vračajo nazaj v domovino, takih je bilo v letu 2017 3.288.
A številke so še vedno negativne: v letu 2017 se je iz Slovenije neto odselilo 6.583 Slovencev. Kljub temu je selitveni prirast pozitiven: v Slovenijo se je v lanskem letu priselilo 18.808 ljudi. Med njimi je največ priseljencev iz Bosne in Hercegovine (40 %), sledijo še Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrvaška.
Slovenci še vedno največ odhajajo v Avstrijo (25 %), Nemčijo (19 %), Švico in Združeno Kraljestvo. Prav tako se največ Slovencev vrača iz Avstrije in Nemčije ter tudi Hrvaške in Italije.
Mnoge Balkanske in Baltske države imajo težave z izseljevanjem. Število prebivalcev Slovenije tako vzdržuje predvsem priseljevanje z juga, saj je Slovenija za mnoge Balkanske države še vedno obljubljena dežela.
Trend za leto 2018 enak
Po podatkih SURS za prvo četrtletje 2018 je se trend pozitivnega selitvenega prirasta nadaljuje. V Slovenijo se je priselilo 5.199 ljudi, kar je 27 % več kot v enakem obdobju lani. Odselilo se je 3.731 prebivalcev, kar je 28 oseb manj kot v enakem obdobju leta 2017. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.933) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.798).
Prav tako je enak trend negativnega selitvenega prirasta Slovencev. V prvem četrtletju 2018 se jih je iz Slovenije odselilo 622 več, kot se jih je vrnilo nazaj domov.
V letu 2017 negativni naravni prirast
Po 11 letih se je leto 2017 zaključilo z negativnim naravnim prirastom. Lani se je rodilo 20.241 prebivalcev, umrlo pa 20.509. Rodili so se 104 otroci manj kot v letu 2016. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je 30,9 let, očeta pa 33,6 let. So pa ob rojstvu otrok tuje državljanke v povprečju za 1,8 let mlajše od Slovenk. Med tujimi materami, ki so lani rodile vsakega 10 otroka (2.062 otrok), so na prvem mestu ženske iz Bosne in Hercegovine (38 %).
57 % otrok je bilo v letu 2017 rojenih v zunajzakonski skupnosti. Pri tem pa se po podatkih SURS kaže največja razlika med regijami. Matere iz SV dela Slovenije niso bile poročene v dveh tretjinah rojstev otrok. Prva je po regijah Koroška, kjer se kar 72 % otrok rodi izven zakonske zveze.
V lanskem letu je Slovenija podelila državljanstvo 1.563 tujcem, 42 Slovencev pa je odpustila iz državljanstva.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.