Slovencev v Sloveniji vse manj, vsak deseti otrok se rodi tuji materi

V zadnjih štirih letih je Slovenija izgubila za celo generacijo Slovencev, večinoma nadpovprečno visoko izobraženih mladih odraslih. Takšno je namreč razmerje med odseljenimi in priseljenimi slovenskimi državljani.

A selitveni prirast ostaja pozitiven, saj se je iz tujine v tem času priselilo za dve in pol slovenski generaciji tujih državljanov, večinoma priseljencev z območja Balkana. Iz države se letno izseli manj kot pol toliko tujcev, kot jih pride. 

Statistični urad RS je te dni objavil podatke o prebivalstvu za leto 2017. Že 18 let zapored je selitveni prirast državljanov Slovenije negativen. Iz Slovenije se jih je v letu 2017 odselilo 9.871. Poleg Slovencev, ki se v tujino selijo v želji po boljšem življenju, se nekateri vračajo nazaj v domovino, takih je bilo v letu 2017 3.288.

A številke so še vedno negativne: v letu 2017 se je iz Slovenije neto odselilo 6.583 Slovencev. Kljub temu je selitveni prirast pozitiven: v Slovenijo se je v lanskem letu priselilo 18.808 ljudi. Med njimi je največ priseljencev iz Bosne in Hercegovine (40 %), sledijo še Srbija, Kosovo, Makedonija in Hrvaška.

Slovenci še vedno največ odhajajo v Avstrijo (25 %), Nemčijo (19 %), Švico in Združeno Kraljestvo. Prav tako se največ Slovencev vrača iz Avstrije in Nemčije ter tudi Hrvaške in Italije.

Mnoge Balkanske in Baltske države imajo težave z izseljevanjem. Število prebivalcev Slovenije tako vzdržuje predvsem priseljevanje z juga, saj je Slovenija za mnoge Balkanske države še vedno obljubljena dežela.

Trend za leto 2018 enak

Po podatkih SURS za prvo četrtletje 2018 je se trend pozitivnega selitvenega prirasta nadaljuje. V Slovenijo se je priselilo 5.199 ljudi, kar je 27 % več kot v enakem obdobju lani. Odselilo se je 3.731 prebivalcev, kar je 28 oseb manj kot v enakem obdobju leta 2017. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.933) je bilo višje od števila odseljenih tujih državljanov (1.798).

Prav tako je enak trend negativnega selitvenega prirasta Slovencev. V prvem četrtletju 2018 se jih je iz Slovenije odselilo 622 več, kot se jih je vrnilo nazaj domov.

V letu 2017 negativni naravni prirast

Po 11 letih se je leto 2017 zaključilo z negativnim naravnim prirastom. Lani se je rodilo 20.241 prebivalcev, umrlo pa 20.509. Rodili so se 104 otroci manj kot v letu 2016. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je 30,9 let, očeta pa 33,6 let. So pa ob rojstvu otrok tuje državljanke v povprečju za 1,8 let mlajše od Slovenk. Med tujimi materami, ki so lani rodile vsakega 10 otroka (2.062 otrok), so na prvem mestu ženske iz Bosne in Hercegovine (38 %).

57 % otrok je bilo v letu 2017 rojenih v zunajzakonski skupnosti. Pri tem pa se po podatkih SURS kaže največja razlika med regijami. Matere iz SV dela Slovenije niso bile poročene v dveh tretjinah rojstev otrok. Prva je po regijah Koroška, kjer se kar 72 % otrok rodi izven zakonske zveze.

V lanskem letu je Slovenija podelila državljanstvo 1.563 tujcem, 42 Slovencev pa je odpustila iz državljanstva.