Hmmm. Za začetek ločimo/določimo pojme. Butična (petična) turistična destinacija ali destinacija butičnih (posebnih) turistov? Gre namreč za bistveno razliko. Eno je destinacija, ki je zaželena, z zasoljenimi cenami in pregovorno (ne pa nujno) vrhunskimi storitvami (in možnostmi). V drugem primeru pa gre bolj za turiste, ki potujejo po manj obljudenih in znanih krajih, praviloma niso zahtevni v smislu kvalitete oz. kvantitete ponudbe, se pa navdušujejo nad posebnostmi, naravnimi danostmi ipd.
Jasno je najbrž, kam sodi Slovenija. Po porabi okoli 100 eur na dan po turistu se med kakšne hude butično/petične destinacije ne moremo prištevati. Smo pa butični (posebni) po svojem razmišljanju, prometnih povezavah, po visokem mnenju o sami sebi in naši ponudbi, ter predvsem po pristopu k turizmu.
Tako smo polni sami sebe in svojih posebnosti ter neokrnjene narave, kot so je bili polni sosednji Hrvati še nedolgo nazaj. Pa smo le (in z nami tudi Hrvati) ugotovili, da širni svet ponuja veliko več kot samo morje in sonce in zajedljive turistične delavce, ki niso navajeni delati 9 mesecev na leto in torej ne vidijo smisla delati še tiste 3 čez poletje. Naša soseda se je »razdolžila«, poiskala investitorje, ki se znajo iti turizem, naredili so (beri plačali!) reklamo na zunanjih relevantnih medijih, pripeljali (da, tudi to se dela načrtno) nekaj znanih in manj znanih osebnosti iz sveta zabave, locirali nekaj svojih top destinacij in … po par letih imajo dejansko dobre rezultate in predvsem so se z obalo postavili na svetovni turistični zemljevid. Seveda so rezerve in še zdaleč niso izkoristili vseh potencialov, ampak začeli pa so. Nam pa ostanejo titule v smislu najbolj podcenjenih destinacij.
Kar seveda ni čudno, če še vedno debatiramo v smislu (celo »paradno« Tarčo smo imeli na to temo) ali bi naredili nacionalni holding hotelov?!, namesto, da bi se že končno država nehala iti turizem, ker se tega očitno ne zna. Paradna konja Bohinj in Bled sta tako samozadostna, da jima po nekaj svojih lastnih izkušnjah tudi približno ne pridem več blizu, v gorah rešujemo »češke« turiste v opankah (tudi lastna izkušnja), po južni meji, s prekrasno naravo, pa lovimo in poslušamo zgolj na temo migranti.
Ljubljana zgled “butičnosti” po naši meri
Pa ni treba, da je tako. Samo Ljubljano poglejte. Kakšen preboj je naredila na področju lastne blagovne znamke, z načrtnim in usmerjenim pristopom. Za najbolj ekološko, pa zeleno, pa kolesarsko, pa gastronomsko, pa … trži svojo majhno, simpatično, nepretenciozno podobo, ki ima svoje občudovalce predvsem pa tržno nišo v smislu 1 do 3-dnevnih turistov, ki si oddahnejo in potem oddrvijo naprej.
In to je do neke mere butičnost o kateri razpravljamo. Vendar je bilo potrebno najprej dobiti ekipo (ki si bo upala zapreti mestno jedro za promet kljub tistim nekaj (pomembnim!) meščanom, ki bi seveda še vedno čez tromostovje z avtom), prenoviti (vsaj) in posodobiti mestno infrastrukturo, ponuditi kaj trendovskega (recimo lokale ob Ljubljanici) in predvsem imeti nekoga, ki hoče in zmore to potisniti naprej, kljub vsem zaviralcem, ki jih tudi (ali predvsem) v Ljubljani ne manjka.
Ne moremo se iti turizma, če je problem vsaka klop, vsako parkirišče, če ni ustreznih nastanitev, če vsak obdeluje svoj vrtiček in ni nobene skupne vizije in ponudbe
Ampak tako je z vsem v življenju. Ne moremo se iti turizma, če je problem vsaka klop, vsako parkirišče, če ni ustreznih nastanitev, če vsak obdeluje svoj vrtiček in ni nobene skupne vizije in ponudbe (Ne pomaga če so stene na tvoji hiši zlate, če je treba, da pridemo do njih, stopiti preko sosedovega »dreka«). Na ta način bomo o butičnem/petičnem turizmu govorili (in samo govorili!) še leta. Lep primer je Piran. Takšen potencial, pa tako razočaranje. Največji domet je, kolikor berem, prepoved glasne glasbe po 1. uri?! Se pravi glavni problem Pirana je glasna glasba. Ddddddd? Komu jo pa vrtijo? Sebi? Turistom, še manj petičnim, ne.
Da ne omenjam, da je bil Portorož včasih prvi na Jadranu, zdaj pa gleda v hrbet že Umagu, da ne omenjam Rovinja. Mi je zadnjič vzdihnil razočarano moj starejši sorodnik: »Portorož je bil zakon še ko južno od Savudrije ni bilo ničesar, razen kamna in špargljev.« No pa ga poglejte danes. Skoraj sindikalni turizem!
Zanimive in nezanimive skale
In potem se človek vpraša, kako je to mogoče. Dalo se je pri industriji, dalo se je v gospodarstvu, dalo se je pri malem podjetništvu, kako to, da ne gre v turizmu? Odgovor je v LASTNIŠTVU in iniciativi posameznika! Zato, ker tam, kjer se gredo (tudi turizem) lastniki, je seveda vse drugače. Ker je tudi v turizmu tako kot povsod kjer ljudje pridejo na delo v »državo«. Pa naenkrat istočasno odpirajo okno in kurijo na maksimum, poleti hladijo prostore na 15 stopinj, ne razumejo, da se praznega papirja ne meče v koš … Znana je šala: »S katerim vozilom peljemo po makadamu 120 km/h? Ja službenim seveda!«
In zato smo še daleč od butičništva in boljšega, petičnega imidža. Kaj pa je pravzaprav en Saint-Tropez? Če karikiram, je to par hiš na skali, vendar v nekem trenutku z zelo podjetnimi posamezniki, ki so teh par hiš uredili, naredili reklamo, odprli vrata umetnikom, nekaj znanim ljudem ponudili zastonj bivanje in snemanje (l. 1956 film z Brigitte Bardot), vztrajali in … se je prijelo. Kot tudi recimo na Hvaru in v Rovinju, če ne gremo predaleč, ko se je država končno umaknila.
Takih (in lepših) »skal« je pri nas kolikor hočete, vendar se po slovenski navadi neha že s tem, ko je treba stopiti skupaj in izbrati smer. Vsako odločitev se problematizira (tako kot vse v naši družbi), v vsako dvomi (in glasno protestira, satanizira), pri vsaki išče napake (kljub temu, da se vsi strinjamo, da idealne rešitve tako ali tako ne obstajajo) in na koncu … jasno, ostane tako, kot je. In so vsi nezadovoljno zadovoljni. Še najbolj Bohinjci, ker s temi turisti je pa res križ. Naj ostanejo doma, da imajo naše (torej njihove) krave končno že mir.
Kako se mi gremo turizem, nekaj pove že neznosen nočni hrup v Portorožu. Tisto malo obale, ki jo imamo, v neposredni bližini Hrvaške z neprimerno boljšimi pogoji za turizem, zvočno tako nesnažujemo, da še tiste turiste, ki kdo ve po kakem ključu končajo pri nas, preženemo naprej na Hrvaško.
Iz lastne izkušnje dopustovanju v kampu Lucija lahko povem, da turisti, ki končajo v tem kampu, ostanejo tam le kak dan ali dva in potem zbežijo. Kamp ima še kar primerno obalo za kopanje in sončenje, čeprav je žal tik poleg portoroške marine, ki mu je odškrnila velik del obale, toda vse drugo je problem:
– neznosen nočni hrup zaradi histerično glasne glasbe na več krajih,
– obupne sanitarije,
– po kampu poteka javna pot, tako tolmači občina po izjavi receptorja kampa, tako da lahko vsakdo vozi po tej poti, kar s pridom izkoriščajo lokalni mladci in se neprestano z mopedi furajo gor in dol ob vseh urah, seveda tudi nočnih.
A so v občini Piran na vodstvenih mestih res same primorske mone, ki ne znajo šteti do dva, in izračunati, kaj koristi in kaj škodi njihovemu turizmu?
Pa kaj lahko pričakuješ od občine, ki kot prvo ne zna enega orng odloka sprejeti oz. je ta sploh v nasprotju z zakonom (nočni mir je po 22. in ne po 1. uri), potem pa leta in leta niti tega ne upošteva, potem pa se dgovori (!?!) z ustreznimi deležniki (ki ta dogovor bodo ali pa ne spoštovali), da bi pa zdaj ta odlok morda le spoštovali.
Policija svetuje: no, dragi vozniki, ki delate prekrške, vas ne bomo kaznovali, ampak dajmo se dogovoriti, da tega ne boste počenjali več …
Čestitke avtorju za že drugi objavljeni članek. Zanimivo razmišljate in si predstavljam, da vas bomo vsaj še nekajkrat brali tudi v bodoče.
S tem v mislih bi vam želel podati nekaj konstruktivne kritike. Pri vašem pisanju se zelo radi poslužujete oklepajev, namesto katerih bi bilo boljše uporabiti kar stavčno ločilo in narediti nov stavek ali poved. S tem bo vaše besedilo bolj razločno in sporočilo prišlo bolj do izraza.
Glede turizma v Sloveniji je vse lepo in prav, da si želimo tujih gostov, a me pri tem moti, da nekako pozabljamo na sodržavljane. Cenovno gledano smo vse prej kot ugodna destinacija, kar se pozna na večjem številu dopustovanja v tujini. Poglejte že samo cene za znamenitosti kot je npr. Postojnska jama, kjer je odrasla vstopnica 27,90€, študentska 22,30€ in otroška 16,70€. Če želi na ogled iti družina z dvema otrokoma, bo v ta namen odštela slabih 90€. Dodajte k temu še strošek poti ter kosila in takoj presežete 100€. Jaz ob tem dobim občutek, da ta naravna danost enostavno ni mišljena za Slovence.
Občasni, so prevelike dajatve državi in gre vse gor, pa inflacija… Pa se mi zdi, da podcenjujete to jamo, saj druge jame zahtevajo še več, le za 10 minut, ha, ha!
Tu se vam pridružujem. Pa vstopnice v muzejih in na vsaki pasji procesiji, in to precej zasoljene. Zato nam muzeji samevajo. Pa človek malo odpotuje in šok: vsi muzeji z nekaj izjemami so zastojn in do zadnjega kotička polni, z restavracijami z odlično hrano, sladicami in pijači, kjer se pokrivajo vsi stroşki, ki jih pri nas zasoljene vstopnice, z obvezno spremljajočimi trgovinicami s spominki, ki niso le potiskane majice z logotipom I feel sLOVEnia, temveč tudi unikatna dela. Povsod se da, le pri nas se ne da. Zakaj le?
Ker smo še globoko v komunistični miselnosti (Sve će to narod da pozlati – davki, zasoljene cene,… ) namesto v podjetniški. Ko je zraven še država ali občina kot lastnik turističnih kapacitet in izvajalec turizma, je pa ponavadi itak vse obsojeno na počasno propadanje., kar se najprej vidi pri pomanjkanju vizije.
V Sloveniji se vse problematizira. To je res. Vsi so doktorji za vse. Nedavno mi je znanec z nedokončano osnovno šolo razlagal zakaj se ne bo cepil. “Znanstveno” mi je dokazoval svoj prav. Tudi o drugih problematikah naše družbe in sveta ima svoje “znanstvene” dokaze. Od politike, zgodovine, ekonomije , ekologije, statistike, energetike, astronomije……o vsem ima svoja “znanstvena” prepričanja. Na zemljevidu sveta, na guglu pa ne zna najti Slovenije. Sem se prepričal. S kurzorjem je krožil tam nekje okoli Indije. Od angleščine zna par besed s katerimi skuša razvozlati (po njegovem uspešno) vsebino prebranega…In potem na svojem “fejsbuki” profilu to razlaga širnemu svetu. Saj je simpatičen tip, nič ne rečem. In ima močno konkurenco tudi me izobraženimi in pol izobraženimi, politiki in pravniki….
Le kdaj se je v Sloveniji zapekla ta nadutost? Po moje s Kardeljevim samoupravljanjem, ko so vsi odločali o vsem. Hubris (aroganca, nadutost) nas bo vse pokopala, ker ji vedno, neizbežno sledi Nemezis, boginja maščevanja.
“Sem se prepričal. S kurzorjem je krožil tam nekje okoli Indije.”
Joj ,se spomnim v JLA, ko niso znali pokazati Jugoslavije na zemljevidu sveta. 🙂 Saj kapetan je za ‘pred tablo’ res (malo zlobno) izbiral same take ‘iz brda’ (Bosna, Kosovo, …), … ampak … ljudje so imeli osnovno šolo, da ne rečem kdo še kaj več!
Friderik, enake izkušnje… Zadnjič mi je pridigala gospa z osnovno šolo, ki peče hamburgerje, v smislu: “In ti si tolk šol končala pa nosiš masko”…
I rest my case. S takšnimi nima smisla, so vsevedi, v vsem podkovani, vse znajo bolje kot medicina, stroka…
“, ko se je država končno umaknila.”
To je bistvo. Sicer pa mislim o prispevku avtorja zelo pozitivno.
Darwin je ugotovil, da okolje prek naravne selekcije vpliva na lastnosti vrste. Preživijo tisti osebki in tiste vrste, ki se bolje prilagodijo na okolje. Za razumevanje psihičnih lastnosti Slovencev je treba pogledati, kakšno okolje smo imeli.
Slovenci smo bili kakih tisoč let brez svoje države. To je močno vplivalo na naš narodni značaj, žal v smislu hlapčevstva. Tisti osebki, ki so pokazali uporništvo do tuje nadvlade, so bili sankcionirani. V boljšem slučaju so jih poslali v vojsko, od koder se niso nikoli več vrnili, v slabšem so končali v ječi ali bili umorjeni.
Če se osredotočimo na povojno obdobje, so imeli povsod prednost revolucionarji in tisti, ki so bili lojalni novemu režimu. To seveda ni pomenilo, da je šlo za kako intelektualno elito naroda. Ljudje so hitro ugotovili, da se splača biti kimavec in socialni demagog, potem ti je režim nudil vse, kar je mogel. Samo pošteno delati se ni splačalo. Obratno: lahko si zabredel v težave. Sodišča združenega dela, ki so razsojala o delovnih sporih, so bila polna hlapcev Jernejev, ki so se zaman borili za svoje pravice, ker so stopili na žulj kakemu nesposobnemu partijskemu aparatčiku.
Tovrstno okolje, ki je spodbujalo in nagrajevalo povprečnost, ostale pa diskriminiralo, je seveda v dveh treh generacijah že ustvarilo spremembe v narodni psihi, ki jih zdaj opazujemo kot nekakšno splošno narodno nezrelost, zaradi katere kot skupnost nismo sposobni sprejemati racionalnih odločitev, zlasti ne v javni sferi. V zasebni sferi je drugače, ker napačne odločitve hitro prinesejo škodljive posledice, ki jih ne morejo pokriti davkoplačevalci, kot to velja za javno sfero. Neodgovornost se je zalezla v vse pore, kjer ima javni sektor besedo. Javna podjetja so zgled neučinkvitosti in nesposobnosti…
Mogoče bo naravna selekcija postopno izboljšala našo narodno psiho, ampak zaenkrat nič ne kaže na to, kajti še vedno so prek prisile javnega sektorja favorizirani posamezniki, ki se v življenju z ničemer niso izkazali, razen morda s korupcijo in podobnimi deviacijami.
https://www.youtube.com/watch?v=sP2tUW0HDHA
Zelo dobro razmišljanje. Ključna ugotovitev je, da naj se država umakne in prepusti investicije ljudem. Zadnje čase dopustujemo v Sloveniji in moram priznati, da imamo tudi zelo dobre zasebne ponudbe na različnih koncih. Na Bledu konkretno so obnovili hotel ob jezeru, ki je bil že res negativna reklama. Prav tako je ob savi na vhodu na Bled zrasel krasen nov kamp. Zelo lepo in domiselno. Zadnjič sva bila z ženo v Bovcu v hotelu Dobra Vila. Edini malo bolj poseben hotel, ki ni ravno ”industrijski”. Lastnik zelo prijazen in odlična ponudba. Obala je res katastrofa in upam, da bo tudi tam kaj zraslo. Lepo se razvijajo Brda. Manjka še nekaj bolj resnega ob Kolpi. Drugje pa ne poznam toliko.
“Se pravi glavni problem Pirana je glasna glasba. Ddddddd?”
“po 1. uri?!” Torej, očitno jim niti to ni problem.
“Še najbolj Bohinjci, ker s temi turisti je pa res križ. Naj ostanejo doma, da imajo naše (torej njihove) krave končno že mir.”
Očitno jim uspeva (glede na lastne izkušnje, pa ne gre samo za famozne parkirnine) in upam, da jim tudi uspe. In upam, da ne bo kdo rekel, da sem škodoželjen – privoščim jim, da se jim želja končno uresniči. Škodoželjen bi bil kvečjemu do države, ki bo s tem izgubila prihodke od davkov, ampak najprej se ja gleda na lastne, šele potem na družbene interese, ane?
Slovencsm,
dobro ste povedali. Piran ima še druge zanimivosti-kulturne, arhitektonske, sakralne, ki to kritiko odtehtajo. Kampi so, kot so, toda, če je narava okoli zanimiva, tudi to pretehta. S hrupom nisem preveč v sožitju…
Hm, Dobra vila v Bovcu je res pohvale vredna glede kuhinje in čistoče…
Toda ne bom šla več, ker so preveč oddaljeni. Prej sem v Kg, na Trbižu, višarsko smučišče, koroška smučišča ob Zilji in iz druge strani v Cerknem. Jaz hočem biti čimprej na cilju dragocenega dopusta in vijugati po snegu, ne pa vijugati po “cesti, nikoli konca”, iz katerekoli strani grem in enkrat sem se morala vrniti, ker jo je bil plazič zaprl na italijanski strani ceste čez prelaz Predel. Ni bilo veliko, toda italijanske strani ne zanima, kaj je tam v “Jugoslaviji”, kot nekateri še vedno vidijo nedokončan režim. Morda tudi samo lokalne zamere iz tistega vojnega in povojnega …!!!
Upokojen domačin, ki je skrbel za informacije pred vhodom v Rabeljški rudnik, mi je ( v nekem narečju) rekel, da so imeli na Trbiški občini že projekt predora iz te ga trga v “Loh pud Manhrtom” pa ga “Jugoslovani” niso hoteli, čeprav bi ga investirala Italija, saj je bil to interes Občine Trbiž, da se dodatno odpre v svet.
In danes?, sem ga pobaral: “Ja tam komandirajo še vedni isti”!
Bral sem neko brošuro, kjer piše, da so komunisti nad vasjo Strmec (ti niso bili iz te vasi!), ki leži malo pod prelezom Predel, sprovocirali nemško poliocijsko patruljo tako, da so streljali nanjo iz zasede in ubili komandanta. Nekaj takega. Toda Nemci so potem prignali iz hiš Strmca vse možke in otroke, ki so bili višji od podpazduhe stegnjenih rok, jih postavili pred zid in postrelil.
Nič edinstvenega. Vasi, ki niso bile naklonjene revolucionarnemu vsiljevanju in nasilju, so doživljale tako prikrito rdeče “čiščenje”. Krvave rihte so doživeli tudi ljudje iz Kanalske doline, zato smo tam, kjer je še vedno “Iugoslabia”! zato smo bili tudi Ratečani gledani “postrani”.
Tisteg dne je bilo nekaj moških na delu v rabeljškem rudniku in se niso več vrnili. Prav tako so se odselile mnoge družine čez mejo in tako tudi v Rabelj. Tam so povedali to grozo. Torej, rablji niso bili iz Rabeljna!
To je ena zamera “iugoslobanom” in druga je odklonitev dovoljenja za predor!
Čudno?!
Nekaj dobrih iztočnic avtorja in komentatorjev:
1. Kar seveda ni čudno, če še vedno debatiramo v smislu (celo »paradno« Tarčo smo imeli na to temo) ali bi naredili nacionalni holding hotelov?!, namesto, da bi se že končno država nehala iti turizem, ker se tega očitno ne zna. ”
A vlada še vedno vztraja na državne turističnem holdingu.
2. ” In to je do neke mere butičnost o kateri razpravljamo. Vendar je bilo potrebno najprej dobiti ekipo (ki si bo upala zapreti mestno jedro za promet kljub tistim nekaj (pomembnim!) meščanom, ki bi seveda še vedno čez tromostovje z avtom), prenoviti (vsaj) in posodobiti mestno infrastrukturo, ponuditi kaj trendovskega (recimo lokale ob Ljubljanici) in predvsem imeti nekoga, ki hoče in zmore to potisniti naprej, kljub vsem zaviralcem, ki jih tudi (ali predvsem) v Ljubljani ne manjka.
Si predstavljate kako lepa ion mirna bi bila Ljubljana v primeru da v Sloveniji uspemo izvesti decentralizacijo.
Pred dvema dnevoma sem bil v Ljubljani, ki je bila zardi dopustov tako lepa mirna in spokojna, da sem prvič opazil, da je res lepo in zanimivo mesto.
So predstavljate, da bi bila takšna celo leto !!!!
3, Sinmon odlično; “Še najbolj Bohinjci, ker s temi turisti je pa res križ. Naj ostanejo doma, da imajo naše (torej njihove) krave končno že mir.”
Očitno jim uspeva (glede na lastne izkušnje, pa ne gre samo za famozne parkirnine) in upam, da jim tudi uspe. In upam, da ne bo kdo rekel, da sem škodoželjen – privoščim jim, da se jim želja končno uresniči. Škodoželjen bi bil kvečjemu do države, ki bo s tem izgubila prihodke od davkov, ampak najprej se ja gleda na lastne, šele potem na družbene interese, ane?
Zadeli ste žebelj na glavico turizma ni in ga ne bo če ne bodo domačini sami čutili, da jim več prinaša kot odnaša.
Bohinjci, ki niso v turizmu in sami nimajo od turizma nič povsem upravičeno nasprotujejo hrupu, prometnim konicam in vdiranju turistov na njihova zemljišča.
Bistvo uspešnega turizma da ima vsaj velika večina če že ne vsi več koristi od njega kot škode,
V turistično ponudbo je zato treba vključiti večino prebivalcev.
Poznam čudovito v celoti prenovljeno spomeniško zaščiteno vas na Primorskem iz 14 stoletja, ko je že imela mestne pravice. Vas ima kar nekaj obiskovalcev a ne boste verjeli niti enega gostinskega lokala. Kaj šele da bi vaščani npr. tako kot v Grčiji potegnili pred hišo mizo in nanjo položili domače dobrote in kaj zaslužili.
Ker vaščani od teh turistov nimajo nič je povsem logično, da nasprotujejo vsem pobudam za to da bi vas prihajali turisti. Še huje je tudi tam kjer imajo kaj ponuditi in tudi dejansko ponudijo večino dobička pobere država in ne vaščani ali občani dotične občine.
Že v srednje veku je naselje, ki je pridobilo tržne pravice to z veseljem poprijelo, kljub gužvam na semanje dneve se je dalo tudi nekaj zaslužit, grog država pa jim je pobral le desetino. Danes država pobere 51% kdor ne zna vsaj malo zaslužka skriti v turizmu težko posluje rentabilno.
Kaj če bi Počivalšek namesto, da sanja o državnem holdingu predlagal zakon o davčnem raju za naselja, ki imajo izjemne spomeniško kulturne vrednote in ljudje še kmetujejo oz. lahko ponudijo doma pridelano hrano in pijačo , v zakonu bi bilo treba tudi olajšati pogoje za ponudbo in storitve. V Sloveniji imamo namreč vrsto odlokov in predpisov, ki so navajam samo en primer: onemogočili Kobaridcem, da bi na planini v bivših stajah uredili mini mlekarno in sirarno. Zavod za spomeniško varstvo ni dovolil posegov, ki bi spreminjali značaj in materiale stavb, sanitarna inšpekcija pa ni dovolila obratovanja sirarni če niso vsi prostori do stropa v ploščicah zaradi sanitarnih zahtev
To je le nekaj od množice pasti butičnega turizma, glavni pa sta način razmišljanja odločevalcev (popolna birokratizacija) in nesposobnost gradnje turistične ponudbe na način da bi bila v zaslužke vključena večina tam živečih ljudi in ne odtujeni centri moči.
Ko je že govora o kravah, se še nihče ni domislil tega, kar so se denimo v čudovitem angleškem Burleyu, kjer mestni odlok kravam in konjem dovoljuje prosto sprehajanje brez vodnikov (lastnika) po podeželskem mestu, čemur so prilagojeni tudi vozniki. Turistov, tudi petičnih, znanih, hollywoodskih zvezd, kraljeve družine itd., se kar dre. Sobo v hotelu ali podeželskem gostišču je potrebno rezervirati leto dni vnaprej. Celoten Burley pa ne premore niti enega bančnega avtomata, banke ali pošte, in ima eno samo trgovino, kjer se prodajajo pridelki lokalnih kmetij, po malo višjih cenah, kot sicer.
In vendar turisti tja derejo, staro in mlado…
Pri nas pa smo butični v glavnem le v smislu, da smi Butalci…
Bravo Peter, podpora in kakovosten obstanek kmetijam bi bil razvoj v povezavi s turistično ponudbo: Hostel z hrano, pretežno iz kmetije. Na krožniku se proda bistveno dražje in imajo pridelovalci kaj od tega.
Nekateri ne zmorejo še turistične ponudbe, ker jih je v družini premalo. Potem pa lahko zgradijo le apartmaje, kjer si turisti prinesejo rjuhe s seboj in za sebolj tudi počistijo itd. Če še tega ne zmorejo, se jim stvari pokrijejo, če najamejo za urejanje apartmajev nekoga drugega, čeprav iz soseščine ali celo iz sosednje vasi. Ljudi je pač treba pošteno plačati in bodo prišli tudi od daleč. Naše upokojenke se vpzijo na Koroško pomagati v turizmu prat to. Poleg tega pospravljajo stanovanja ostarelim…, jim nudijo enostavno pomoč itd. Zakaj ne bi v ceno te kmečke ponudbe plus turizem nudili podobno plačilo in to turistom zaračunali?
Turisr iz Avstrije na Koroškem lahko “vzdržuje” naše ljudi, tukaj jih pa ne more? Treba je dvigniti kvaliteto na njih raven ali pa jo že nekateri imajo in stvari se zelo enostavne, ne pa da se ne da! Trba je imeti najprej znanje kvalitete imeti sam in potem to zahtevati od drugih zaposlenih ali honorarcev! Stvari morajo rasti, če pa misliš, da boš zgradil kar hotel, ki ga ne obvladaš, potem je logično, da si ne upaš!, če nisi bil že pred tem pri nekom v taki službi. Nekateri pa so izjemno sposobni in jim uspe, kjerkoli se lotijo- celo doma, ha, ha!
Državni holding je namreč tipična institucija od ljudi (ponudnikov turističnih storitev) odtujene moči, ki ne živi in dela za te ljudi ampak zgolj živi od njihovega dela.
Peter, to drži in vesela sem, da se je avtor obregnil od ukvarjanje države z vsem, od turizma do frizeraja in prašičjereje. Ro ne gre, je škodljivo, je gojišče korupcije, birokratskega zajedanja in parazitiranja na ustvarjenem s strani podjetnih rok, ter nazadovanja. Res ne razumem, da bi nekateri državo imeli kar v vsem. Volj, kot se država drži stran od gospodarstva in njegovih številnih panog, bolje za davkoplačevalce.
Čestitke avtorju, odličen članek
Ula če misliva isti Burnley (/ˈbɜːrnli/) is a town in Lancashire, England, with a 2001 population of 73,021.
Potem bo 73.021 prebivalcev težko živelo brez ene trgovine.
Ne Peter, ne misliva istega. Ime podeželskega mesteca, ali bolje, vasi, se glasi Burley, prvo večje mesto kakšne pol ure vožnje stran (ali celo manj) pa je New Forest. Burley je sicer zgodovinsko znan tudi po čarovništvu, ki je kot takšno fel turistične ponudbe. Center vasi pričaka z velikim kamnitim križem, ki desno od sebe gosti imenitno podeželsko gostišče, nekaj korakov stran pa hotel “Pri kroni” z pridihom plemiškega ugodja. Takoj za “krono” je kmečki muzej na prostem, ki je ograjen, saj v njem živi tudi srnjad. Vstop je prost, z opozorilom, da kako se obnašati, še zlasti, ko je sezona parjenja in znajo srnjaki biti kar agresivni, če se preveč približaš. Krave in konji tam paso prosto in se sprehajajo skozi vas in so prava znamenitost. Tam sem bila enkrat, v višku sezone se je celo na kavico čakalo po dve uri. Prav vzorno tržijo to vas, ne manjka ji odličnih pridelovalcev vrhunskega ciderja (jsbolčnika), skratka, je prava paša za oči in čudovita izbira za podeželski oddih. Novogradenj tam praktično ni, sploh pa ne v središču vasice, tradicionalne podeželske hiše pa so čudovito obnovljene in lično vzdrževane ter obkrožene z lepimi angleškimi vrtovi. Prav uživaško je videti takšen turistični biser, našim turističnim delavcem pa priporočam, da ga obiščejo in si ogledajo, kako seda, četudi nimaš v bližini ne bankomata, ne banke, ne pošte, pa tudi Mercatorja ne…
Še link iz Wikipedie: https://en.m.wikipedia.org/wiki/Burley,_Hampshire
Se opravičujem: prvo bližnje mestece, prav tako zelo. lepo, s pridihom angleškega podeželja, je Ringwood. New Forest pa je okraj, kamor sodita tako Burley kot Ringwood. Tudi v Ringwoodu sem bila, eno od mestec, ki mi je bilo zelo, zelo všeč. Brez pretiranega vrveža a z vsem udobjem, ki ga človek potrebuje. Slabih 35 minut z vlakom iz Londona, v “posh” Kentu, je sicer tudi mestece, primerljivo našemu Ptuju, kjer se točno ob petih popoldne med delovnikom (pon-sob) zapro vse trgovine, razen dveh, ki delata nekako do 9. ure zvečer, in ki delata tudi ob nedeljah, ko je zaprto vse. Mesto se prav tako preživlja v glavnem s turizmom, saj je bogato s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, pa zaradi zaprtja trgovin ob petih popoldne vsak dan (in popolnega zaprtja ob nedeljah) nihče ne jamra o katastrofi. Pa ljudje tam v povprečju delajo 12 in ne 8 ur, kot pri nas.
Kdor hoče in dela, ima. Pri nas pa samo jamramo, kako nič ni mogoče. Butale pač.
Aja, pa naj te ne zavede navedba na Wiki, da ima Burley pošto. Kakšno leto dni nazaj je ni bilo več. Se je pa tam obetal, tako se je govorilo, hostel. Ali so to realizirali, pa ne vem.
Pri holdingu Počivalšek drži vlado za talca-logično, ve se zakaj, kaj ne?
No, to bodo z novo levaško vlado še poddčrtali, ko bodo vse podržavili.
Porto, Počivalšek je v svojem bistvu tipični socialistični direktor, ni pa člivek butast in je izjemno pragmatičen. Ima neke ideje glede holdinga in ne vidi, da so zgrešene. Treba ga je bolj prepričati z argumenti, v čem leži zgrešenost teh njegovih idej. Gre za čliveka, ki ga je prejšnji sistem gnetel in izoblikoval na direktorskih funkcijah, in vsi vemo, kdo so sploh smeli in lahko bili v komunizmu direktorji česar koli, zato moraš takemu človeku nekaj pač dopovedati, sicer se ne bo spremenil. Menim pa, da je značajsko dovolj odprt in razumen človek, da se ga da prepričati, da holding za davkoplačevalce in turizem sam ni najboljša izbira. Če pa imam napačen vtis in je trdobučnež, potem bo pač do smrti gonil svojo. Žal je cena sestave koalicij tudi ta, da moraš marsikaj “požreti”, da neko koalicijo sploh sestaviš in s koalicijsko pogodbo sestaviš dogovor, ki je vsaj minimum še sprejemljivega. Več, kot je sprejemljivosti, trdnejša je koalicija. Pri počivalšku pa imam na pidlagi doslej videnega občutek, da se z njim da delati in razumno dogovoriti. Kar je pri slivenskem politiku kar redka in lepa karakterna poteza.
Ula: “Kdor hoče in dela, ima. Pri nas pa samo jamramo, kako nič ni mogoče. Butale pač.”
Po eni strani spoznavate, da nam takjunska udbomafija nekaznovano krade
krvave žulje in svobodo, po drugi pa da smo Butale, ker samo jamramo. Tega ne razumem, razen, da bi morali storiti kaj več kot le jamrati? Iti na volitve in glasovati za Pomlad ali pa nas prepričajo z novimi obrazi, se “pročimo” z novimi belouškami, ki se po “poroki” spremenijo v kače in nas opikajo, ko jih hočemo pobožati!!!
Svetovid, seveda moramo storiti veliko več in si na prihodnjih volitvah izvoliti reformno vlado, ne pa vlade statusa quo, ki so nam absolutirale doslej in so botrovale ter se krčevito borijo za interese, ki so interesi majhnega kroga ljudi, ne pa večine državljanov, po modelu “što gore, to bolje.” Problem na desni je, da ljudje ne hodijo na volitve skladno s prepričanjem, da bodo njihovo delo bodisi opravili drugi (in ga, le da se prvi potem čudijo, zakaj se v tej državi nič ne spremeni in tonemo vse globlje v brezno korupcije), bodisi sploh ne volijo, “ker se itak nič ne spremeni”. Ta zadnji izgovor slišim še zlasti pogosto. Gre za lene, apatične ljudi, ki menijo, da z nebriganjem za javne zadeve nikomur ne delajo škode, a je ravno obratno res.
Ula, kuhanje žabe-vzgoja za take, je bila predolga. Tudi kadrov ni bilo več po osamosvojitvi, da bi vse tako vzgojene in komuniste zamenjali. Kje bi jih pa vzeli? Vsaj na manjših občinah ni bilo mogoče v odseljenih krajih najti zamenjave, saj je zbežalo vse iz države ali v mesta, kjer še niso bili domačini, še ne poznani in se za to tudi niso potrudili. Morali so ostati neznani, da so sploh dobili možnost napredovanja v službi, če ni bilo mogoče najti kandidata iz vrst partije.
Medtem so se mnogi “asimilirali” v čredo!!! Da, na pašniku, ki je ograjen in te po paši peljejo v drugo ogrado. Sedaj so nam prevzeli teren in zopet ograjujejo in ovce se ne uprejo, so movčke, so ovce,vajene pastirjev, takih in takih, lažnih prerokov, lažnih politikov, lažnih in se pasejo… Torej, najprej se osvoboditi te prevzgoje.
Cankar ni mislil resno, da so bili Slovenci takrat hlapci. Nekaj jih je bilo in jih je hotel prebuditi, zato je provociral. Četudi ga je imel kdaj en deci, v bistvu ni mislil narobe.
Danes pa bi pobesnel in vrgel čašo ob tla, udaril po mizi, tudi tam, kjer se sicer ne spodobi!
In kaj bi mu rekli Sd-jevci, ki se kdaj sklicujejo nanj: “Prekleti janšist!”
Svetoivid, ja, vse ste povedali. Žal je res tako in ta žaba se je kuhala celih 70 let, zato so poşkodbe pri nekaterih trajne in nepovratne. In vendar? Ne znamo tudi mi desni v domove za ostarele ter ljudi od tam voziti na volišča? Samo razmišljam. Takšen način politične agitacije napol dementnih ljudi se mi osebno sicer globoko upira, a če si v ognju ne gre drugače, včasih je potrebno tudi stopiti v žerjavico in se opeči, da prideš ven živ. Sploh pa, če to počno zlodeji, da bi nato zunaj pridelovali kaos in korupcijo.