Skušnjave v imenu “višjega dobrega”, katerim se je vredno upreti

Marko Balažic
11

Zapisi nekaterih vidnih posameznikov, da je treba stranpoti Janševe vladavine reševati z nedemokratičnimi prijemi, so me vzpodbudili, da razvijem tezo, ki sem jo postavil v prejšnji kolumni, ko sem opisoval razlike med vzhodom in zahodom Evrope. Tam sem dejal, da so države na Vzhodu v želji vrnitve v normalnost imitirale Zahod ter zaradi prepuščenosti samim sebi razvile institucije, kakor so pač vedele in znale.

Zvočni posnetek Balažicevega komentarja je na voljo na dnu prispevka

To je nujno treba dopolniti z ugotovitvijo Mateja Avblja, da obstaja med denimo Madžarsko, Poljsko in Slovenijo pomembna razlika. Čeprav smo si vsi le približno predstavljali, kako naj bi demokratične institucije izgledale, so na Madžarskem in Poljskem s kontinuiteto presekali, v Sloveniji pač ne.

Politična moč

Razporeditev politične moči v družbi je v politologiji praviloma opisana z dvema komponentama: de iure jo determinirajo politične institucije, de facto pa razporeditev ekonomskih resursov. Obe sta med seboj močno prepleteni in nujno vplivata na politični razvoj družbe. Ta razvoj pa bomo zelo težko označili za popolnoma demokratičnega, če bo katero od komponent obvladoval monopol.

V Sloveniji, kljub nekaterim tako političnim kot ekonomskim poskusom, s temi monopoli še nismo opravili. O tem ne bi izgubljal besed, saj je bilo zapisanega in povedanega že ogromno. Vendarle pa pozivi po nedemokratičnih prijemih ter vsesplošna gonja v zadnjem času kažejo, da se očitno točki preloma počasi približujemo.

Pozivi po nedemokratičnih prijemih ter vsesplošna gonja v zadnjem času kažejo, da se očitno počasi približujemo točki preloma.

Na tem mestu pa bi bilo dobro opraviti globok premislek, kakšen politični razvoj si v prihodnje pravzaprav želimo. Ali bomo ob zrušitvi kontinuitete končno sposobni postaviti pravila igre tako, da se bomo zavezali k varovanju človekovega dostojanstva, ali bomo nadaljevali s škodljivimi vzorci utrjevanja samo enega ali drugega političnega pogleda. Monopol je že po naravi izključevalen in monopola ne zrušiš z novim monopolom, temveč s konkurenco.

Menjava oblasti

Čeprav razumem navdušenje nekaterih politikov nad Madžarsko in Poljsko zaradi tega, ker so s kontinuiteto opravili že pred desetimi leti, pa nikakor ne odobravam tega, da so en monopol enostavno nadomestili z drugim. V Sloveniji si denimo ne želim tega, da bi nad imenovanjem novih sodnikov bdel sodni svet, ki ga vodi žena dobrega prijatelja predsednika vlade, kot se to dogaja na Madžarskem.

Prav tako ni rešitev v izgradnji vzporednih struktur, saj bi te vodile v preveliko polarizacijo že tako majhne Slovenije. Dajmo raje poslušati klice tistih uspešnih mladih, ki jim je vseeno za politične botre, pa želijo v Sloveniji tekmovati tudi v sferi javnega. Zatorej bi morali oblikovati izbirne postopke tako, da bodo vsi lahko tekmovali z idejami in sposobnostmi. Uvedba sistema konkurja za zaposlitve na vseh ministrstvih, kot ga poznajo v evropskih inštitucijah, bi bil že korak v pravo smer.

Vsem tistim, ki v imenu »višjega dobrega« dopuščajo vse prijeme, pa sporočam, da je lepota demokracije ravno v tem, da lahko napake leve politike rešuješ z nihajem v desno ter obratno. Očitno pa je bilo teh nihajev v moderni slovenski zgodovini mnogo premalo, da bi to nekateri lahko ponotranjili oziroma so živeli na previsokih rentah, da bi se zares potrudili.

Če bi si raje vsi prizadevali za enakopravnost ter skrbeli za kontinuiteto menjave oblasti, se danes s primeri Pivec ali Popovič niti ne bi ukvarjali.

11 KOMENTARJI

  1. Kolumniast, ki ga nisem prav dobro razumel, kaj je hitel povedati, med drugim pravi:

    “V Sloveniji si denimo ne želim tega, da bi nad imenovanjem novih sodnikov bdel sodni svet, ki ga vodi žena dobrega prijatelja predsednika vlade, kot se to dogaja na Madžarskem.”

    Res je, ne želimo si tega, nasprotujemo pa tudi temu, da naš sodni svet sestavlja in vodi ideološko sorodstvo strank na večni oblasti pod soncem ali v senci, kar je pa kolumnistu ni prišlo na misel.

  2. Od kod konkretni dokazi, da so na Madžarskem in Poljskem nadomestili en monopol z drugim?

    Koliko madžarskih medijev nadzoruje provladna stran in koliko opozicijska? Podatke je zelo težko najti, raznim analizam mirovnih inštitutov in zahodnih medijev, pa tudi ne bom verjel. Že na podlagi njihovega poročanja o Sloveniji vemo, da niso zanesljivi. Bi si pa upal trditi, da je situacija na Madžarskem veliko bližje uravnoteženosti pol-pol, kot kjerkoli v Zahodni ali centralni Evropi. Konec koncev politična korektnost pomeni, da se morajo vsi akterji javne debate prilagajati levičarsko vsiljenim okvirjem debate. Takšni mediji že po definiciji ne morejo biti desni. Politična korektnost celotnemu desnemu polu natika nagobčnik in tako monopolizira debato.

    Vemo pa, da je politična korektnost prevladujoča paradigma na zahodu. Torej ne moremo več govoriti o monopolizaciji medijev kot posledici komunizma, ampak gre za globlji problem.

    • Je pa zanimivo, kako pogost je ta argumentacijski lok pri desnih komentatorjih. Najprej pljunejo po Madžarski in Poljski, s kritiko prepisano iz nekih levih medijev. Kot da bi hoteli levičarje prepričati, kakšni demokrati so in da jim gre samo za uravnoteženost. Samo nekaj drobtin bi radi, če lahko lepo prosim. Kot da bodo potem levičarji potem rekli: “aha, če je tako, potem pa le pridite in izvolite v Nadzorni svet RTV, v Večer, v Delo, vam bomo prepustili”. Vzporedni mediji so v Sloveniji nastali ravno zato, ker so bile stare medijske trdnjave zaprte za desnico.

      Bolj učinkovito bi bilo sistematično razgaljati monopole, dokler niso stvari tako očitne, da ne moreš več mimo njih. Materiala je ogromno. Naslovnica Dela dan ali dva po strateškem forumu na Bledu je bila že komično pristranska. Potem imate prispevke Borisa Vaseva na MMC RTVju, ki so šolska vaja v manipulaciji. Itd. Ljudi je treba na takšne stvari sproti opozarjati. Podčrtati z rdečim kulijem, razložiti konkretno manipulacijo, izpostaviti namenoma izpuščeno. Kultivirano in argumentirano višati “imunost” ljudi na medijsko zavajanje. Ko bodo začeli takšni prispevki sami krožiti med ljudmi (socialna omrežja), bomo en velik korak bližje cilju.

    • V bistvu dajete s tem, ko tudi desničarski komentatorji omenjate Poljsko in Madžarsko v tem kontekstu, legitimnost histeriji levičarskih medijev. Levičarski mediji pa so histerični zaradi Poljske in Madžarske, ker sta se izvili iz primežov levih monopolov. Njihovi monopoli jih nič ne motijo. Konec koncev se tudi v Sloveniji že derejo, da smo na poti v totalitarizem. Po pol leta desne vlade in zato, ker bi namenili nekaj odstotkov sredstev (drobtinice) uravnoteženju medijske krajine. Verjamete, da je na Madžarskem in Poljskem resnično tako slabo, kot vam skušajo prodati mediji? S takšnim blatenjem višjegrajskih držav opravljate delo levice. Ta pa v Sloveniji resnično ne rabi pomoči.

  3. G. Balažic v komentarju postavlja odlično izhodišče :Na tem mestu pa bi bilo dobro opraviti globok premislek, kakšen politični razvoj si v prihodnje pravzaprav želimo. Ali bomo ob zrušitvi kontinuitete končno sposobni postaviti pravila igre tako, da se bomo zavezali k varovanju človekovega dostojanstva, ali bomo nadaljevali s škodljivimi vzorci utrjevanja samo enega ali drugega političnega pogleda.
    Z avtoritarnimi in nedemokratičnimi modeli ter razvijanjem kulta osebnosti tega zagotovo ne bomo dosegli.
    JJ je ponudil model decentralizacije in debirokratizacije. Potem pa vse tiho je bilo tako pri vladajočih kot v opoziciji.
    JJ nesporno utrjuje in gradi kult osebnosti, kar je nezdružljivo z decentralizacijo ali morda zato tudi JJ z decentralizacijo ne mislil resno.
    Za razumevanje problema: Švicarji so že v 18 stoletju postavili načelo, da morajo graditi sistem v katerem ne more noben posameznik in nobena institucija pridobiti prevelike moči in vpliva ker je to nasprotje demokracije. Po tem modelu se predsenik zvezne vlade menja vsako leto, s po 1/3 javnega denarja upravljajo občine, kantoni in zvezna država. Država od te tretine 1/3 nameni manj razvitim kantonom, kantoni pa 1/3 manj razvitim občinam.
    Navječ javnega denarja na prebivalca se tako obrača na nivoju občin. KOt instrument demokracije so politične stranke šele na 3 mestu, največjo težo ima ljudska iniciativa, nato referendum. Tega JJ zagotovo ne bo propagiral a pustimo se presentiti.
    Ko je govora o tem kako so Madžari prekinili komunistično kontinuiteto pa ne moremo spregledati, da so pod novimi vrednotami in poimenovanju ponovno postavili avtoritarni sitem in gradijo kult osebnosti. Da so taki modeli ne samo nedemokratični temveč tudi manj učinkoviti pa naj bodo levičarski ali pa desničarski lahko ugotovimo iz kazalci blaginje in ustvarjenim DBP na prebivalca ter standard kupne moči..
    Madžarska ima kljub temu, da je prekinila kontinuiteto indeks 71 EU povprečja , prav tak indeks ima tudi Poljska 71. Slovenija pa ima indeks 87, na vzhodu je od Slovenije uspešnejša le Češka.
    NI torej dovolj prekiniti s kontinuiteto, ki je bila in je še centralistično in nedemokratično naravnana, temveč je bistveno vzpostaviti sistem, v katerem bodo o porabi javnega denarja odločali predvsem tisti, ki so ga tudi vplačali v blagajno in kjer bodo oblast in denar imeli nižji nivoji upravljanja. Oblast od spodaj je pravi dogovor za demokracijo in blaginjo.

    • Kolikor berem Domovino zadnje tedne (in to je vedno bolj redno) so objavili serijo člankov s pozitivnim odnosom do tega, kar se dogaja na Poljskem in Madžarskem ter z mnogo kritike tega, kar se dogaja na evropskem zahodu.
      Tu pa tam pa tudi opozorijo, da čeprav nam je neko družbeno-politično izhodišče všeč, blizu, do njega gojimo simpatije, da moramo paziti, da nekritično ne kupimo vsega, kar morda politike v boju za dolgoročno oblast skupaj s tem zamika, da bi nam “prodali”.
      Mislim, da je takšen pozitiven odnos s kančkom obdržane pravice “dati vedeti”, da nam v bleščečem paketu vendarle ne morejo prodati tudi “šare”, zdravorazumsko stališče, ko gre za odnos do politike. Še posebej do tiste politike, ki nam je blizu.

      Zato so članki s takšnimi opomniki dobrodošli. In mislim, da je to tudi ena od kvalitet tega medija glede na nekatere druge na desnici.

  4. Hja, sliši se tko lepo. Konkur pa bo zadeva rešena. Dejstvo je, da bruseljski položaji, ki dejansko odločajo, niso izbrani na konkurju, temveč gre za politično barantanje med državami članicami, mnogi pa sploh ne odgovarjajo nikomur, niti državam ne. bruselje se je že davno osamosvojil. Postal lasten player v okviru EU. Stanje pri nas, ozko gledano, se po mojem ne bo razrešilo brez sistemskega in korenitega čiščenja sistema z obvezno vojno proti korupciji. Tudi če nas potem za nekaj let zanese proti divjem Vzhodu, bo ta premik kratkotrajen in pretežno neškodljiv, za nekatere stvari morda celo koristen. Z odstranitvijo levega pola s točk odločanja, formalnih in neformalnih (ki pa brez naveze na formalne ne morejo obstajati) se bo desni pol v nekaj letih sesul sam vase. Tako bomo rešeni enih in drugih. Vendar samo z lepo besedo, sistemsko spremembo barve fasade ipd ne bo šlo. To je poskušal DEMOS z znanim učinkom.

  5. po odličnem komentarju včeraj danes razočaranje.

    Ali je na Marka Balažic-a nekdo pritisnil ali mu grozijo in se je ustrašil, ali hoče biti samo všečen slovenskim (levim) medijem, ker planira preskok v politiko, ali pa je prikrit levičar.

    Vsekakor je moje zaupanje izgubil.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime