Skupnost socialnih zavodov zapustila delovno skupino Covid-19: poraz za DSO-je, ne za vlado

Uredništvo
11

Skupnost socialnih zavodov, ki pod svojim okriljem združuje tudi domove starejših občanov (DSO) je danes uresničila grožnjo, da bo zapustila delovno skupino, ki je je ustanovila vlada za čim učinkovitejše spopadanje s Covid-19.

Skupnost je sicer napovedala izstop že za 1. avgust. A v petek je od ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejela nov predlog rešitve problematike. A niti z njim ni bila zadovoljna.

Jabolko spora – kam z okuženimi, a ne obolelimi

Cilj skupnosti socialnih zavodov je takorekoč že od razglasitve epidemije sredi marca jasen: vsi oboleli in okuženi stanovalci naj se umaknejo iz DSO-jev.

Tega v prvem valu epidemije po eni strani niti ni bilo mogoče storiti, po drugi strani pa je imela zdravstvena stroka strokovne pomisleke in vztrajala na tem, da se zdravstvena oskrba nudi samo tistim, ki to potrebujejo, za ostale pa se poskrbi z ustrezno reogranizacijo znotraj DSO.

Po vnovičnem pojavu okužb se je poleti pritisk skupnosti socialnih zavodov še stopnjeval,  do te mere, da so zagrozili z odhodom iz delovne skupine. Pomagala ni niti rešitev, da so pristojni vzpostavili štiri negovalne oddelke v bolnišnicah, kamor se lahko prehodno umaknejo okuženi (a ne oboleli) iz DSO, če pride do širitve virusa.

Skupnost socialnih zavodov torej še vedno vztraja z zahtevo, naj država poskrbi, da se bodo okuženi in ne oboleli nastanili v zunanjih enotah (recimo hotelih, vojašnicah) pod pristojnostjo ustreznega zdravstvenega zavoda.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve – večina domov se je uspešno soočila z epidemijo

Ministrstvo za zdravje in MDDSZ na to očitno ne pristajata, sta pa bili prejšnji teden pripravljeni priti zahtevam skupnosti socialnih zavodov s predlogom, da bi se namestilo mobilne enote za oskrbo okuženih in ne obolelih v okviru DSO-jev (to je bilo tudi bistvo petkovega predloga).

Državni sekretar na ministrstvu za MDDSZ Cvetu Uršič je v današnjem odzivu na umik skupnosti in delovne skupine dejal, da so se DSO-ji doslej uspešno soočili z epidemijo, pri čemer je poudaril, da se jih je kar devet desetin ubranilo vnosa okužbe.

Še enkrat je spomnil tudi na 31 milijonov, ki jih je vlada namenila kadrovski okrepitvi socialnovarstvenih zavodov v četrtem protikoronskem zakonu, in napovedal, da bo uredba za delitev sredstev sprejeta najbrž že na naslednji seji vlade.

Nova taktika skupnost socialnih zavodov – anketa v lastnih vrstah s pomočjo Amnesty International

Skupnost socialnih zavodov je danes presenetila še z enim sredstvom pritiska na vlado in na javnost. Ne sama, ampak v navezi z Amensty International je izvedla anketo med domovi za ostarele in objavila, da je kar 98% anketiranih domov zase ocenilo, da nima dovolj kadra za organizacijo skrbi za okužene in ne obolele s Covid-19, 93% ocenilo, da nima tehničnih zmogljovsti, 86% pa ocenilo, da nima primerne arhitekturne zasnove za vzpostavitev t.i. sive in rdeče cone.

Tako pridobljene številke se močno razlikujejo od nedavne ocene ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da ima v Sloveniji okoli tretjina DSO-jev težave z vzpostavitvijo ustreznih “con” za oskrbo okuženih s Covid-19.

Z današnjim odhodom se ne spreminja veliko, delati in dogovarjati se bo treba še naprej

Kaj se bo spremenilo po današnji odločitvi Skupnosti socialnih zavodov, da zapusti delovno skupino za Covid-19? Ne veliko. Še vedno bo treba DSO-je braniti pred Covidom-19 in še vedno bo treba za okužene in obolele s skupnimi močmi poskrbeti.

Predvsem pa se bodo morali vsi deležniki še naprej pogovarjati in dogovarjati. In to prek njihove interesne skupnosti velja tudi za DSO-je. Celo sami so danes dejali, da so še vedno voljni neformalnih pogovorov, državni sekretar Uršič pa jim drži široko odprta tudi na formalne.

Tako je današnji odhod videti še kot ena predstava za javnost, kot še eno močnejše orodje pritiska, ki pač ni prijelo, ga je pa treba do konca uporabiti.

Argumenti pristojnih ministrstev, za zdravje in socialo, v tej zgodbi pijejo vodo. Še zlasti tekom epidemije ponavljanje zdravstvenega, da je v bolnišnice smiselno voziti le tiste, ki so bolni. Drži tudi, da so se slovenski DSO-ji v boju s koronavirusom dobro odrezali (samo pomislimo, kako je bilo kje drugje, celo po zahodnem svetu), in da tu gre zahvala mnogim požrtvovalnim zaposlenim.

Dosedanje reševanje koronavirusne krize s strani pristojnih ministrstev in ministrov, Tomaža Gantarja in Janeza Ciglerja Kralja, je bilo zgledno. In tudi vladna pozicija smiselnega obremenjevanja zdravstvenega sistema ter izkoriščanja resursov DSO-jev je racionalna, še zlasti če imamo v vidu, da nas jeseni lahko čaka še veliko bolj zahtevna situacija. Skupnost socialnih zavodov bo morala sprejeti, da nismo druga Švica in da si žal ne moremo privoščiti idealnega reševanja koronavirusne krize na enem segmentu in s tem zamajati celoto.

Tako kot je Covid-19 v svojem pohodu po Sloveniji uničevalno deloval predvsem pri posameznikih s slabšim zdravstvenim stanjem, je razgalil tudi stanje nekaterih naših inštitucij. Med njimi tudi na področju socialnega varstva starejših.

Ve se, katera politika oziroma politična stranka je to področje obvladovala daleč največ časa v zadnjih mandatih, tako na vrhu ministrstva kot prek imenovanj uradnikov in vodij zavodov.

Zato zadnja epizoda z odhodom Skupnosti socialnih zavodov iz delovne skupine ni poraz sedanje vlade, ki se problema loteva dostojno in zgledno, ampak tistih politik in odgovornih, ki so v preteklosti pripeljali do slabega stanja na področju socialnega varstva starejših. Prek tega pa najbolj poraz DSO-jev, ki z odhodom njihove interesne skupnosti niso dosegli nič, njihovi zaposleni pa bodo morali še naprej nositi marsikakšno posledico slabega vodenja in upravljanja v preteklosti.

<blockquote class=”twitter-tweet”><p lang=”sl” dir=”ltr”>Skupnost socialnih zavodov, ki denar dobiva od države in domov za starostnike, z anketo sama od sebe (svojih članov) ugotavlja, kakšne domove imamo in kaj želijo. In to skupaj z Amnesty International. Kot da ne bi vedeli s čem in kje zadnja leta delajo. <a href=”https://t.co/9yiximoNJY”>pic.twitter.com/9yiximoNJY</a></p>&mdash; peter jancic (@peterjancic) <a href=”https://twitter.com/peterjancic/status/1290271441204609025?ref_src=twsrc%5Etfw”>August 3, 2020</a></blockquote> <script async src=”https://platform.twitter.com/widgets.js” charset=”utf-8″></script>

11 KOMENTARJI

  1. Predsednik skupnosti socialnih zavodov se mi prikazuje kot nekakšen Ivan Gale, ki bi si zaradi lastne nesposobnosti rad z upiranjem vladi nabiral politične točke pri SD in ostali sleparski ter plenilski levici.

    Še en nov obraz v slovenski politiki, ki bi poleg Galeta lahko kandidiral za predsednika vlade.

    Morda so pa ta in druge podobne branžne skupnosti kot relikt samoupravnega socializma le nesorazmeren strošek in zaviralec razvoja socialnih zavodov.

    • g. Wolf, če bi malo poznali situacijo v DSO-jih, ne bi take kvasili. Problem DSO-jev je tako velik, da bi jih morala država podržaviti, narediti potem red in jih zopet prodati zasebnim lastnikom. Razlog zato pa je SD, ki je v prejšnjih mandatih razdelila svojim strokovnjakom več kot 65 MIO EUR za razna svetovanja, namesto da bi omogočili normalno delovanje DSO-jev. To pa pomeni več strokovnega kadra in na novo postavljena organizacija. Edino tako lahko potem rešuješ situacije, kot je zdaj. Trenutno pa vlada pošilja tja ad-hock zdravstveno osebje, ki ga potrebujejo že drugje.

    • Wolf, ali si pritaval iz gozda (po priimku in po skrajnolevičarski orientaciji)? Socialna politika je bila zadnjih 12 let v rokah levičarjev – in rezultati?! Ne moreta ne Gantar ne Cigler Kralj v izrednih razmerah in v par mesecih popraviti vseh napak dolgoletne vladavine levičarjev. Kar sta naredila, je več kot odlično, še zlasti Kralj.
      Je pa vsem poštenim Slovencem več kot jasno, da je sociala z vsemi njenimi institucijami vred (na čelu z njeno fakulteto) trdnjava zadrtih levičarskih pogledov in kadrov. Skupnost SZ je tipičen predstavnik. Ko spregovori njen sekretar (ali kaj že je), mi gre močno na … Domovom dejansko dela samo škodo.

  2. In sedaj so dosegli kaj točno? Da njihovih argumentov, včasih tehntnih, ne bo slišal nihče? Delali bodo naprej, samo da pri sprejemanju odločitev ne bodo imeli nikakršnega vpliva. Če je to njihov namen,namesto varovancev, zbolelih za virusom, kot žrtve predstavljati sebe, potem so to dosegli. Ceno pa bodo plačali ostareli in nemočni.

  3. Gre za politično izsiljevanje.
    Domovi so samostojna podjetja.
    Toliko samostojna, kot recimo stanovanja.
    Kaj lahko naredimo, če nekdo v družini zboli za kovitom in ga je potrebno izolirati?
    Pokličemo ustreznega ministra in zahtevamo, da nam reši problem. Dodeli nam večje stanovanje, zagotovi bivanje v karantenskem hotelu, ki nam izstavi račun, da ne bomo imeli težave, kot ministrica Pivčeva. Če tega minister ne bo zagotovil, mu zapretimo s kolesarjenejm okoli ministrstva. Če se tega ne bo ustrašil, mu zapretimo s Carlovo, ki ga bo razkrinlkala, ali slekla v gate. Če še to ne bo zaleglo je tukaj še Gale.
    Skupnost domov se obnaša skorajda enako, kot je opisano.
    Jasno je, da so težave,vendar jih je potrebno reševati v okviru možnosti.Nekje je lažje priti do rešitve, nekje težje, nekje pa ni nobene prave rešitve. V takšnem primeru najprej poiščemo solidarno pomoč in končno iščemo z vlado ustrezno rešitev.
    Vse to je potrebno pravočasno pripraviti. Če pa se pojavi kovit in preti lokalni izbruh, pa je , kolikor je razbrati iz poročil, takšnemu domu zagotovljena pomoč in se v reševanje vključi tudi vlada. Ali se to ni zgodilo v Ljutomeru? V Šmarjah? Se ne dogaja v Hrastniku?
    Če pa vodstva domov niso sposobna rešiti problema, morajo razmisliti, ali so primerna za vodenje in razmisliti , da zapustijo vodenje.
    Prav gotovo pa vodstvo skupnosti ni sposobno voditi slupnosti. To je očitno, zato je nujno, da odstopi.

    • Se strinjam z napisanim, g. APMMB2.
      Ko sem prebrala, kdo vse je vodstvu skupnosti “držal špago”, mi je bilo takoj jasno, da gre še za en napad na trenutno vlado.
      Minister Gantar naj se pa zaveda, kako pomemben je njegov položaj in naj neha rušiti svojo predsednico stranke. V dobro vseh nas.

  4. Skupnost je kot združenje zato da se zagotovijo enaki standardi pri oskrbi starejših.
    Zakon o nalezljivih boleznih je še iz SFRJ in posodobljen. Sekretar, ki sedaj nastopa ima očitno omejen način razmišljanja. ZAKAJ.
    Če zakon je, potem naj nekdo pove, kako je mogoče imeti arhitekturo domov za starejše tako, da ne omogoča poseg v primeru epidemije na razdelitev treh con.
    Arhitekti, ki so mastno zaslužili so razumeli da je treba imeti požarna vrata, dlje pa niso prišli.
    Kako je bil tehnični pregled domov izvršen če jih več kot 90 ni sposobno spremeniti v cone.
    Če že pravo blefira o legalnosti, če družboslovci onanirajo na pošteni družbi, kako je mogoče da ta navlaka nespameti prihaja že v naravoslovje.
    To je res rakova družba, družba zblojenosti.
    Sedaj je čas da ministrstvo pobere tistih 75 milijonov in javno objavi spisek vseh, ki so sodelovali pri NAJVEČJI korupciji na ministrstvu za delo in da prvo damo blefiranja ga. Kopačevo izbrska iz spomina legalnosti in jo procesira.
    Velja pa rek, če narediš veliko lumparijo te ne zaprejo, če pa greš prenočiti za 450 EUR in te ujamejo pa si baraba.
    Kriteriji organizirane človeške skupnosti!!!

  5. Birokratsko odtujeno vodstvo skupnosti socialnih zavodov je postalo očitno še eno od potencialnih orodij in orožij “protijanšistične” opozicije oz. političnih sil na okopih “statusa quo” za spodjedanje in rušenje legalne in legitimne vlade RS. In to s postavljanjem trenutno objektivno neuresničljivih zahtev ter s potuhnjenim političnim izsiljevanjem v dejavnosti, ki je statusno, finančno, kadrovsko zanemarjena vse od osamosvojitve dalje.
    Kako nehumano in neetično je populistično zlonamerno in podlo preračunljivo politično spotikanje in preigravanje dobesedno na račun usod starih ljudi in njihovih družin oz. bližnjih, je v preteklosti že bilo opozorjeno s strani najvišjih avtoritet na področju etike, zdravstva in resnične skrbi za starejše občane. Pa se nekateri politični prvaki, medijski mrhovinarji in nekateri ambiciozneži iz t. i. nevladnih organizacij in/ali celo iz podružnic tuje oz. globalne dušebrižniške AI ne ustavijo.
    Ali bodo politikantskemu izsiljevanju birokratskega vodstva skupnosti socialnih zavodov sledili še sindikati tam zaposlenih strokovnih socialnih, zdravstvenih in negovalnih delavcev?
    Bodo na enak način posnemali izsiljevalsko politiko omenjenega birokratskega vodstva še v javni zdravstveni mreži in drugih humanitarnih družbenih dejavnostih, kjer ravno tako niti izvajalcem niti uporabnikom že dolgo ne cvetijo rožice?
    Ali bodo potuhnjene metode političnega spodkopavanja, izsiljevanja ter politikantskega podrejanja kratkoročnim političnim interesom parlamentarne in izven-parlamentarne protijanšistične opozicije kdaj dobile jasen in nedvoumen odgovor zainteresirane in prizadete javnosti iz vrst izvajalcev in uporabnikov?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime