Skupnost socialnih zavodov zapustila delovno skupino Covid-19: poraz za DSO-je, ne za vlado

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupnost socialnih zavodov, ki pod svojim okriljem združuje tudi domove starejših občanov (DSO) je danes uresničila grožnjo, da bo zapustila delovno skupino, ki je je ustanovila vlada za čim učinkovitejše spopadanje s Covid-19.

Skupnost je sicer napovedala izstop že za 1. avgust. A v petek je od ministrstva za zdravje in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejela nov predlog rešitve problematike. A niti z njim ni bila zadovoljna.

Jabolko spora - kam z okuženimi, a ne obolelimi


Cilj skupnosti socialnih zavodov je takorekoč že od razglasitve epidemije sredi marca jasen: vsi oboleli in okuženi stanovalci naj se umaknejo iz DSO-jev.

Tega v prvem valu epidemije po eni strani niti ni bilo mogoče storiti, po drugi strani pa je imela zdravstvena stroka strokovne pomisleke in vztrajala na tem, da se zdravstvena oskrba nudi samo tistim, ki to potrebujejo, za ostale pa se poskrbi z ustrezno reogranizacijo znotraj DSO.

Po vnovičnem pojavu okužb se je poleti pritisk skupnosti socialnih zavodov še stopnjeval,  do te mere, da so zagrozili z odhodom iz delovne skupine. Pomagala ni niti rešitev, da so pristojni vzpostavili štiri negovalne oddelke v bolnišnicah, kamor se lahko prehodno umaknejo okuženi (a ne oboleli) iz DSO, če pride do širitve virusa.

Skupnost socialnih zavodov torej še vedno vztraja z zahtevo, naj država poskrbi, da se bodo okuženi in ne oboleli nastanili v zunanjih enotah (recimo hotelih, vojašnicah) pod pristojnostjo ustreznega zdravstvenega zavoda.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - večina domov se je uspešno soočila z epidemijo


Ministrstvo za zdravje in MDDSZ na to očitno ne pristajata, sta pa bili prejšnji teden pripravljeni priti zahtevam skupnosti socialnih zavodov s predlogom, da bi se namestilo mobilne enote za oskrbo okuženih in ne obolelih v okviru DSO-jev (to je bilo tudi bistvo petkovega predloga).

Državni sekretar na ministrstvu za MDDSZ Cvetu Uršič je v današnjem odzivu na umik skupnosti in delovne skupine dejal, da so se DSO-ji doslej uspešno soočili z epidemijo, pri čemer je poudaril, da se jih je kar devet desetin ubranilo vnosa okužbe.

Še enkrat je spomnil tudi na 31 milijonov, ki jih je vlada namenila kadrovski okrepitvi socialnovarstvenih zavodov v četrtem protikoronskem zakonu, in napovedal, da bo uredba za delitev sredstev sprejeta najbrž že na naslednji seji vlade.

Nova taktika skupnost socialnih zavodov - anketa v lastnih vrstah s pomočjo Amnesty International


Skupnost socialnih zavodov je danes presenetila še z enim sredstvom pritiska na vlado in na javnost. Ne sama, ampak v navezi z Amensty International je izvedla anketo med domovi za ostarele in objavila, da je kar 98% anketiranih domov zase ocenilo, da nima dovolj kadra za organizacijo skrbi za okužene in ne obolele s Covid-19, 93% ocenilo, da nima tehničnih zmogljovsti, 86% pa ocenilo, da nima primerne arhitekturne zasnove za vzpostavitev t.i. sive in rdeče cone.

Tako pridobljene številke se močno razlikujejo od nedavne ocene ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da ima v Sloveniji okoli tretjina DSO-jev težave z vzpostavitvijo ustreznih "con" za oskrbo okuženih s Covid-19.



KOMENTAR: Uredništvo
Z današnjim odhodom se ne spreminja veliko, delati in dogovarjati se bo treba še naprej
Kaj se bo spremenilo po današnji odločitvi Skupnosti socialnih zavodov, da zapusti delovno skupino za Covid-19? Ne veliko. Še vedno bo treba DSO-je braniti pred Covidom-19 in še vedno bo treba za okužene in obolele s skupnimi močmi poskrbeti. Predvsem pa se bodo morali vsi deležniki še naprej pogovarjati in dogovarjati. In to prek njihove interesne skupnosti velja tudi za DSO-je. Celo sami so danes dejali, da so še vedno voljni neformalnih pogovorov, državni sekretar Uršič pa jim drži široko odprta tudi na formalne. Tako je današnji odhod videti še kot ena predstava za javnost, kot še eno močnejše orodje pritiska, ki pač ni prijelo, ga je pa treba do konca uporabiti. Argumenti pristojnih ministrstev, za zdravje in socialo, v tej zgodbi pijejo vodo. Še zlasti tekom epidemije ponavljanje zdravstvenega, da je v bolnišnice smiselno voziti le tiste, ki so bolni. Drži tudi, da so se slovenski DSO-ji v boju s koronavirusom dobro odrezali (samo pomislimo, kako je bilo kje drugje, celo po zahodnem svetu), in da tu gre zahvala mnogim požrtvovalnim zaposlenim. Dosedanje reševanje koronavirusne krize s strani pristojnih ministrstev in ministrov, Tomaža Gantarja in Janeza Ciglerja Kralja, je bilo zgledno. In tudi vladna pozicija smiselnega obremenjevanja zdravstvenega sistema ter izkoriščanja resursov DSO-jev je racionalna, še zlasti če imamo v vidu, da nas jeseni lahko čaka še veliko bolj zahtevna situacija. Skupnost socialnih zavodov bo morala sprejeti, da nismo druga Švica in da si žal ne moremo privoščiti idealnega reševanja koronavirusne krize na enem segmentu in s tem zamajati celoto. Tako kot je Covid-19 v svojem pohodu po Sloveniji uničevalno deloval predvsem pri posameznikih s slabšim zdravstvenim stanjem, je razgalil tudi stanje nekaterih naših inštitucij. Med njimi tudi na področju socialnega varstva starejših. Ve se, katera politika oziroma politična stranka je to področje obvladovala daleč največ časa v zadnjih mandatih, tako na vrhu ministrstva kot prek imenovanj uradnikov in vodij zavodov. Zato zadnja epizoda z odhodom Skupnosti socialnih zavodov iz delovne skupine ni poraz sedanje vlade, ki se problema loteva dostojno in zgledno, ampak tistih politik in odgovornih, ki so v preteklosti pripeljali do slabega stanja na področju socialnega varstva starejših. Prek tega pa najbolj poraz DSO-jev, ki z odhodom njihove interesne skupnosti niso dosegli nič, njihovi zaposleni pa bodo morali še naprej nositi marsikakšno posledico slabega vodenja in upravljanja v preteklosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki