Skrivnostne relikvije, povezane s Kristusom: iz ostankov Kristusovega križa bi lahko zgradili več hiš (4. del)

Relikvij in predmetov, ki so jih skozi zgodovino pripisovali Kristusu, je ogromno, razlikujejo pa se tudi po tem, kako so med romarji priljubljene ter kakšno prepričanje o njihovi verodostojnosti se jih drži.

Že Sveti Erazem Rotterdamski se je na primer v šestnajstem stoletju obregnil ob številu ostankov Kristusovega križa, češ, koliko hiš bi lahko postavili iz njih. In med tem, ko se znanstveniki prepirajo, ali je bil Kristus na križ pribit s tremi ali štirimi žeblji, jih je za relikvije v Evropi veljalo okoli trideset.

V tem in v prispevku naslednji teden si bomo tako pogledali najbolj slavne predmete, ki jih povezujejo s Kristusom.

Torinski prt

Najbolj znan ter priljubljen med romarji je prt, v katerega naj bi po njegovi smrti zavili Kristusovo telo. Gre tudi za relikvijo, ki je bila v zgodovini najbolj pogosto predmet raznovrstnega preučevanja ter raziskav.

Skozi zgodovino se je pojavljalo dosti ponaredkov Kristusovega mrtvaškega prta. Tako povečini ni jasno ali viri govorijo o Torinskem prtu ali o čem drugem. Tako je zgodovina prta znana šele od 14. stoletja dalje. V lasti so ga pred tem imeli bizantinski cesarji, vendar je med uničenjem Carigrada leta 1204 izginil neznano kam. V 14 stoletju se je tako pojavil v katedrali v Torinu, kjer je shranjen tudi danes.

Leta 1532 je prt utrpel nekaj škode zaradi požara, kar so poskušali popraviti s tem, da so ga zakrpali. Vse do leta 1983 je bil v lasti Savojske rodbine, ta pa ga je podarila Svetemu sedežu.

Prt je bil ponovno poškodovan v požaru leta 1997, po čemer se je Sveti sedež odločil za njegovo restavracijo. Med njo so odstranili 30 krp, s katerimi so pred tem prt popravili, kar je dalo znanstvenikom možnost, da skenirajo ter fotografirajo spodnjo stran prta. Tako so leta 2004 našli odtis telesa, ki je bil pred tem neopažen.

Dandanes je prt varno shranjen in večinoma ni dostopen javnosti. Ko je bil prt postavljen na ogled leta 2010 (med 10. aprilom in 23 majem) si ga je po podatkih Cerkve ogledalo več kot dva milijona ljudi. Ponovno je bil ogled prta v torinski katedrali možen lansko leto.

Trnjeva krona

Evangelist Janez piše, da so rimski vojaki med zasmehovanjem Kristusa kronali s krono, narejeno iz trnjev (Jn 19, 12).

Najbolj znani domnevni ostanki te trnjeve krone se nahajajo v pariški katedrali Notre Dame. Krona sama je narejena iz zlata in na ta obod, ki v premeru meri 21 centimetrov, so nato pritrjeni pravi trni. Poleg tega v tej katedrali hranijo tudi žebelj ter del Kristusovega križa, ki ga je v Evropo prinesla sv. Helena, mati cesarja Konstantina.

Trni s Kristusove krone so bili v preteklosti razdeljeni na tiste, ki so jih imeli v lasti bizantinski cesarji ter na tiste v lasti francoskih kraljev. Vsega skupaj je bilo za originalne potrjenih sedemdeset trnjev.

Kljub številnim raziskavam znanstvenikom do sedaj ni avtentičnosti trnjev ni uspelo potrditi.

Svete stopnice (Scala Santa)

Scala santa naj bi bile prenešene iz Jeruzalema, in sicer naj bi to bile stopnice, ki so vodile do Poncija Pilata ter na katerih naj bi Kristus stal medtem, ko so ga obsodili na smrt.

Tako kot križ in nekatere druge relikvije je tudi te stopnice v Evropo prinesla sv. Helena v 4. stoletju, ko se je vrnila s svojega potovanja, na katerem je iskala ostanke Kristusovega križa.

Od takrat, torej od 4. stoletja, se nahajajo v Rimu ter privabljajo vernike, ki se želijo pokloniti spominu na Kristusovo trpljenje. Nahajajo se v stavbi v bližini Lateranske bazilike, saj so bile nekoč del Lateranske palače.

Gre za 28 belih stopnic, narejenih iz marmorja, ki so danes obdane z lesom. Vodijo do Sancta Sanctorium, do Kapele sv. Lovrenca.  Gre za nekdaj privatno kapelo v Lateranski palači, in sicer so jo na začetku uporabljali papeži.

Sveti gral

Kelih, ki je predvsem znan iz literature, saj je buril domišljijo mnogih (med drugim se je v lov za njim podal celo Indiana Jones) naj bi bil tisti, ki ga je Kristus uporabil pri zadnji večerji ter naj bi zato imel tudi čudežne lastnosti.

Po legendi iz 12. stoletja naj bi ga dobil Jožef iz Arimateje, in sicer naj bi mu ga podaril Kristus, ki se mu je prikazal ter mu ob tem naročil, naj z učenci odide v Veliko Britanijo. Kasneje v zgodovini se je ob to legendo dodalo, da je s kelihom ulovil Kristusovo kri ter so v Angliji ustanovili posebne stražarje keliha.

Kje se gral nahaja, je seveda še danes skrivnost ter stvar legend, prav tako si raziskovalci te legende niso edini, ali je "sveti gral" dejansko kelih ali kakšna druga relikvija iz Kristusovih časov.