Skrivnosti najbogatejših Slovencev, zaradi katerih so prepovedali časopis in TV oddajo

Zakaj sta najbogatejša Slovenca, Samo in Iza Login, zahtevala in tudi dosegla prepoved izdaje Reporter Magazina z njuno zgodbo o uspehu, preden sta sploh videla vsebino članka, nekaj dni kasneje pa še cenzuro oddaje VV Faktor, še preden je ta sploh bila posneta?

To je vprašanje, ki zanima del javnosti, katero je informacija dosegla, saj nekoliko presenetljivo (ali pa tudi ne), kljub opozorilom uglednega profesorja s FDV, da gre za občutljivo in tvegano področje omejevanja svobode izražanja, osrednji mediji o njej večinoma molčijo.

Pretirana reakcija avtorjev priljubljene aplikacije Talking Tom je toliko bolj nenavadna, ker urednik Reporterja Silvester Šurla zagotavlja, da je bila spisana zgodba do Loginovih izjemno pozitivna, kar je povedal tudi njima. 

Samo Login je v javnem pismu Šurli in uredniku VV Faktorja Bojanu Požarju pojasnil, da je prepoved zahteval zaradi pisanja o njunih sorodnikih. Hkrati pa začasna sodna odredba od sodelujočih v Požarjevi oddaji zahteva, da v ničemer ne omenijo prejšnjih priimkov zakoncev Login ter da ne razlagajo o razlogih za njuno spremembo. 

In to kljub temu, da njuna prava priimka krožita po spletnih kanalih, svojega pa je v intervjuju za Ona Plus pred meseci mimogrede razkrila Iza Login sama. 

Zaradi za mnoge sumljivo pretirane reakcije Loginovih pa se medtem pod drobnogled raziskovalnih novinarjev vračata prodaja spletnega iskalnika Najdi.si državnemu Telekomu izpred let, ter sanjski posel za milijardo dolarjev, za kolikor je njuno podjetje Outfit7 pristalo v rokah kitajske kemične tovarne. 

Zgodba zakoncev Login ima na prvi pogled pridih ameriških sanj po slovensko. Mlad ustvarjalen par je izkoristil priložnosti bliskovito razvijajočih se digitalnih tehnologij ter s svojim znanjem in sposobnosti posegel po zvezdah; v največji prodaji podjetja v zgodovini Slovenije je za Outfit7 in njunega Talking Toma iztržil vratolomno milijardo dolarjev.

In najbrž takšna, pozitivna in navdihujoča, tudi je. A sum, da bi morda lahko bilo tudi kako drugače, zadnje dni vzbuja nerazumljivo pretirana reakcija Loginovih na članek o njunem uspehu, ki ga je napovedoval Reporter magazin in je po začasni sodni odredbi ostal v bunkerju do končne odločitve sodišča.

S tem pa poseganja v medijsko svobodo še ni bilo konec. Novinar Bojan Požar je pred dnevi na Twitterju napovedal obravnavo začasne prepovedi Reporterjevega članka o Logoinovih v redni komentatorski oddaji VV Faktor ter si prepoved prislužil tudi sam, še preden je bila oddaja posneta. V oddaji, ki so jo vseeno izvedli, tako z grožnjo po pol milijona evrov kazni niso smeli omenjati prejšnjih priimkov Sama in Ize Login ter razlogov, zakaj sta izpeljala spremembo.

Skrivnostna priimka, ki ju v treh minutah najdemo na spletu

Morda na prvi pogled smiselna zahteva za nekoga, ki si ne želi vtikanja v svojo zasebnost, dobiva novo perspektivo skozi poznavanje dosedanjih aktivnosti najbogatejšega para v medijih. Čeprav v javnem pismu pišeta, da ju medijska pozornost ne veseli, pa vsaj Iza Login ni tako redka gostja predvsem ženskih rumenih revij, obenem pa svoje zasebnosti nič kaj ne skriva na video posnetkih na Facebooku.

Urednik Reporterja Silvester Šurla je tako v VV Faktorju povedal, da je gospa Login v štirih intervjujih v minulih dveh letih "razkrila kup podrobnosti o svojem osebnem življenju, pa tudi intimnih stvareh," ob katerih članek v Reporer Magazinu izpade povsem nedolžno. Hkrati pa je v Oni plus tako mimogrede navrgla tudi svoj priimek, na način, ki ne da misliti, da je to kakršnakoli skrivnost.

Prav tako je do obeh prvotnih priimkov Loginovih v dveh ali treh poskusih mogoče priti z vpisom dovolj domiselnih fraz v Google ali Najdi.si, oziroma s prebiranjem javnega letopisa kranjske gimnazije. Gre za povsem običajna priimka, ki povprečnemu bralcu ne povesta ničesar.

Sicer pa sta Loginova priimek spremenila že zdavnaj pred vsemi odmevnimi zgodbami, ki sta jima prinesla poslovni uspeh in s tem veliko bogastvo.

Samo Login: zaščititi želiva sorodnike

Drugi na videz razumen razlog za njuno drastično ravnanje (kateremu sta sledili sodnici, ki sta izdali začasni odredbi) je sklicevanje na zaščito zasebnosti njunih sorodnikov.

"Ko ste se odločili, da boste pisali o najinih sorodnikih, se s tem nisva mogla sprijazniti, ker jim najin uspeh že tako velikokrat predstavlja breme," je v javnem pismu, posredovanem več medijem, zapisal Samo Login, ter dodal: "Tako enostavno je: želiva si zasebnosti in do neke mere sva se sprijaznila, da je midva ne bova imela več v polni meri. Ali je preveč, če si želiva to za svoje najbližje?"

A Silvester Šurla tudi ta očitek zavrača. Po njegovih besedah so se v Reporterju osredotočili predvsem na poslovno zgodbo Loginovih, ob tem pa dodali tudi nekaj zanimivosti o tem s čim se ukvarjajo njuni sorodniki. "Nismo pisali ničesar o njihovem zdravju, ali mladoletnih otrocih, ničesar takšnega. Zgodba je bila izredno pozitivna".

Da o sorodnikih Loginovih ne ve ničesar in sploh niso bili predvidena tema oddaje VV Faktor, pa zatrjuje Bojan Požar. Zato se obema urednikoma zdi odločitev sodnic o začasni odredbi o prepovedi povsem nelogična.

Dr. Marko Milosavljević: Zakonca Login sta relativno javni osebnosti, o kakšnih se v svetu redno poroča

Da gre pri tovrstnih prepovedih medijske objave zgolj na podlagi novinarskih vprašanj ali komunikacije, brez vpogleda v vsebino, za zelo občutljivo odločitev sodišča, pa meni tudi znani medijski strokovnjak s FDV dr. Marko Milosavljević.

Za Reporter je povedal, da gre v primeru zakoncev Login za relativni javni osebnosti. O teh je poročanje o osebni karieri, osebnih izkušnjah vendarle dopustno. Drugače ne bi bile mogoče številne neavtorizirane biografije svetovnih uspešnežev kot so Steve Jobs, Richard Branson, Bill Gates ali Elon Musk.

A hkrati Milosavljević opozarja, da Logina vendarle nista absolutni javni osebnosti (kot denimo izvoljenci ljudstva), in imata tudi pravico do določene stopnje zasebnosti. Sporne bi tako bile objave zelo konkretnih stvari, kot so zdravstveni ali sorodni podatki, fotografije, pridobljene s teleobjektivi na zasebnem zemljišču, ali podatki ali fotografije mladoletnih oseb in podobno.

Da gre pri najbogatejših Slovencih za javni osebnosti, poročanje o katerih je v javnem interesu, pa zatrjuje tudi predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamić. Še posebej, ker se predvsem Iza Login nikakor ne skriva pred javnostjo, temveč se pojavlja v rumenem tisku.

In ta po Mamićevih besedah piše, karkoli ljudi zanima, pa če je to v javnem interesu ali ne. Za razliko od kvalitetnega tiska, kamor sodi tudi Reporter Magazin.

Po oceni Mamića za VV Faktor je pretirana reakcija Loginovih psihološka posledica tega, da jima je bogastvo stopilo v glavo in da zato mislita, da lahko delata kar hočeta.

Česa se Loginova pravzaprav bojita?

Nekateri med tistimi, ki se jim morda iskrena, a zagotovo nesorazmerna reakcija proti svobodi medijev zdi nerazumna, pa razmišljajo, ali sta se Loginova nemara ustrašila razkritja česa drugega.

Tako so na mizi raziskovalnih novinarjev ponovno zgodbe sporne prodaje iskalnika Najdi.si državnemu podjetju Telekom za 8.5 milijonov evrov izpred desetih let, ki je Loginovima omogočilo zagonski kapital za njune druge kasneje uspešne projekte. Pod lupo prihaja tudi surrealistična prodaja Outfita7 Kitajcem za milijardo dolarjev pred letom dni.

Prodaja 75 odstotnega deleža tisti čas najbolj obiskane slovenske spletne strani, iskalnika Najdi.si, državnemu telekomunikacijskemu operaterju za 8.5 milijona evrov je med poznavalci že takrat veljala za izjemen posel. Seveda izjemen za prodajalce podjetja Interseek z večinskima lastnikoma Zvonetom Jagodicem in Aleksandrom Štravsom. Tisti čas je namreč s svojimi storitvami regionalne trge pospešeno osvajal globalni iskalnik Google in strokovnjakom je bilo jasno, da se mu Najdi.si ne bo mogel upreti tudi na slovenskem (in balkanskih) trgih.

Slednje se je po svoje potrdilo tudi kasneje, saj naj bi po navedbah Bojana Požarja Telekom vložil tožbo zaradi oškodovanja pri tej prodaji v višini 7,6 milijona evrov, ki pa še ni zaključena.

Takratni programer podjetja Interseek Samo Login je s poslom sicer zaslužil, a še zdaleč ne toliko kot večinska lastnika. Njegov lastninski delež namreč po njegovih besedah ni presegal 15 odstotkov in kot manjšinski lastnik ni imel vpliva na prodajo iskalnika, za katerega ideja (ne pa tudi ime) je bila njegova.

Veliki met je Loginu uspel nekaj let kasneje, ko je svojo popularno kreacijo - govorečega mačka Toma in prijatelje, v izjemno odmevnem poslu prodal azijskemu konzorciju United Luck Grup iz Deviških otokov, ta pa je Outfit7 zgolj štiri dni kasneje prodal kitajskemu podjetju Zhejiang Jinke.

Nič nenavadnega, če ne bi šlo za zgolj tri leta prej ustanovljeno podjetje, katerega osnovna dejavnost je kemijska industrija in ob nakupu ni imelo praktično nobene zveze z industrijo telefonskih video igric.

Prav slednje in mnenje nekaterih poznavalcev, da naj bi bil posel preplačan za okrog 400 milijonov evrov, je pritegnilo pozornost znanega finančnega medija Bloomberg, ki je maja letos objavil obsežen članek z naslovom Zakaj je kitajska tovarna peroksida plačala milijardo dolarjev za govorečega mačka?

A nenavadnih odločitev s tem še ni konec. Precejšen delež denarja, ki sta ga Loginova prejela, naj bi pristal v njunem dobrodelnem skladu s sedežem v Lihtenštajnu, Slovencem ne ravno neznani davčni oazi. Predsednik upravnega odbora Outfita7 s sedežem na Cipru pa je pod Kitajci postal relativno neizkušeni slovenski podjetnik Žiga Vavpotič, do takrat vodja majhnega zavoda Simbioza. Kako je neznani slovenski poslovnež pritegnil pozornost Kitajcev, da mu v opravljanje zaupajo svojo milijardno naložbo, je ta trenutek še ena izmed enigem, ki čaka raziskovalno novinarstvo.

Pri tem nekateri že namigujejo na sledi poslov globoke države. Kot pravi, za to sicer nima dokazov, a po mnenju Tina Mamića se tako velik posel v Sloveniji ne more zgoditi povsem mimo struktur, ki državo obvladujejo iz ozadja. V kontekstu tega bi po njegovo morali iskati odgovore na vse te nenavadne dogodke, je še povedal za VV Faktor.

Sicer pa je politično dimenzijo zgodbi danes dal Janez Janša, ki je Bloombergu na Twitterju napisal, naj raziščejo povezave med kitajsko kemijsko tovarno in afero IranNLBgate. Po njegovem je zelo verjetno, da je denar za Talking Toma prišel od Iranske razvojne banke.

Well, @business @bpolitics - try to investigate CPC links with #IranNLBgate - very likely money came from Iranian Development bankhttps://t.co/Mx9QiKHJ4M

— Janez Janša (@JJansaSDS) December 20, 2017

Pretirana reakcija zakoncev Login na medijsko poročanje o njuni poslovni karieri je tako sprožila nova vprašanja o sanjskem poslu, ki se ga je do sedaj držal imidž brezmadežne zgodbe o uspehu sposobnih in vizionarskih posameznikov. Preverbo ali si ta status še zasluži je izziv, ki čaka slovensko raziskovalno novinarstvo.