Škofovska popotnica iz Rima: Ad limina – sposobnost, pogum, samozavest

»Jih mi nismo sposobni? Morali bi imeti malo več poguma in samozavesti. In stvari bi se premaknile.« je dejal kardinal Rode, ko je opisoval reševanje normativnih težav, ki jih slovenska država in Cerkev še vedno nista razrešili. Celotna njegova pridiga ob sklepu obiska Ad limina v Rimu je bila močan trenutek (samo)refleksije dela Cerkve v odnosu do države in družbe.

Vidnost obiska – samozavest

Slovenski škofje so s PR komunikacijo ob svojem obisku v Rimu, ki je legalistično gledano le poročilo pri »šefu«, naredili pohvale vreden korak naprej. Tej spremembi v komuniciranju preko spletnih orodij in socialnih omrežij smo bili sicer priča že v zadnjem času, vendar prvi tak celovito izpeljan PR je bil ravno Ad limina obisk. In zato jim gre res vsa pohvala. Uporabniki socialnih omrežij, kar s(m)o večinoma mladi, smo lahko svoje škofe spremljali med obiskom preko fotografij, izjav in posnetkov. In preko vsega je bilo čutiti prisrčnost in samozavest, ki je znak iskrenega komuniciranja z občestvom.

Slovenski škofje so s PR komunikacijo ob svojem obisku v Rimu naredili pohvale vreden korak naprej.

Poročanje o stanju – pogum

Izjave, ki so jih škofje dajali za slovensko edicijo Radia Vatikan, so kazale na njihovo pripravljenost in zavedanje, da je za katoliški del naroda pomembno slišati kaj vse je tema obiska. Pogumno so omenili tako problematična področja, kot tudi tista, kjer so bili deležni pohvale. Lahko smo slišali o poročilu finančnega stanja škofij, ki še vedno ni v celoti razrešeno, kot tudi pohvale o delu na področju mladinske pastorale in redni obveščenosti dikasterija za družino, življenje in laike na tem področju.

Tak začetek transparentnosti pred ljudstvom je eden izmed elementov, ki bo Cerkvi pomagal ostati vedno mlada in je način prihodnosti.

Implementacija rezultatov – sposobnost

Družbena klima v naši državi poskuša izključevati Boga iz človekove zavesti, je dejal kardinal Rode v svoji pridigi ob koncu obiska Ad limina. Cerkev je sistematično ovirana pri svojem delu in verniki pod stalnim pritiskom. Seveda ne vsi in ne vedno, ter da, situacija je boljša kot v prejšnjem sistemu. Vendar vse to ne opravičuje sedanjega stanja samo zato, ker je boljše kot prejšnje.

Pritisk od zunaj rojeva rezultate tudi od znotraj. Klici znotraj Cerkve o nepotrebnosti po družbenem udejstvovanju, po javnem opozarjanju na storjene krivice, po javni manifestaciji vere, so vse trik mantre ločitve Cerkve od države. Vendar to ni ločitev, ampak izločitev.

»Če je resnično “pravično urejevanje družbe in države glavna odgovornost politike,” Cerkev ne more in ne sme ostati na obrobju boja za pravičnost.« (Papež Frančišek, Evangelij veselja, 183). Tako moramo tudi razumeti, da kritika ni kritikasterstvo; argumentirana debata ni prepir; manifestacija vere ni javno trganje oblačil; družbeno aktivno življenje ni samodejno korupcija in politikanstvo. Po drugi strani pa moramo biti pozorni na to, da je lahko prikaz vedno popolne skupnosti le prikrita hinavščina in farizejstvo; da je želja po – od družbe odmaknjenih majhnih skupnostih – lahko le želja po puritanstvu in sektašenju.

Ad limina obisk je obisk delovne narave, saj bodo vatikanski uradi na podlagi poročil, ki so jih prejeli, pripravili priporočila in jih čez približno tri mesece posredovali škofom. Kakšna bo implementacija priporočila oz. kakšna sploh bodo, bo pokazal samo čas.

Obisk škofov v Rimu so zaznamovali pogum, samozavest in njihove sposobnosti. Naj jih isti talenti in odnos spremljajo tudi pri branju znamenj časa, poslušanju svojega občestva ter zahtevni in ostri zarezi med ločitvijo in izključitvijo; javnim in na skritem; glasnim in tihim.

To namreč kaže, da je dilema, naloga in izziv katoliškega občestva v družbi našega časa.

5 komentarjev

  1. Pritisk od zunaj rojeva rezultate tudi od znotraj. Klici znotraj Cerkve o nepotrebnosti po družbenem udejstvovanju, po javnem opozarjanju na storjene krivice, po javni manifestaciji vere, so vse trik mantre ločitve Cerkve od države. Vendar to ni ločitev, ampak izločitev.

    Tako. to bi bilo lahko izhodišče za prihodnjo delovanje.

  2. Evropo bo Katar s svojimi vlaganji v Nemško in Francosko gospodarstvo povsem islamiziral. Napadi na kristjane bodo postali vsakodnevna rutina. Če bi hoteli sposobne, pogumne in samozavestne kristjane bi morali križati Hrvate s Španci. Drugače ne bo šlo.

Komentiraj