Škofje EU: Ideologije, ki so stale za gradnjo berlinskega zidu, še niso povsem izginile, Radio ognjišče

Uredništvo
3

30. obletnico padca berlinskega zidu je obeležila tudi komisija, v kateri so predstavniki škofovskih konferenc Evropske unije. V izjavi je zapisala, da je bil to zgodovinski preobrat. Opozorila pa je, da ideologije, ki so stale za gradnjo zidu, še niso povsem izginile iz Evrope, poroča Radio ognjišče, ki je ob tem za izjavo prosilo tudi slovenskega predstavnika v komisiji, ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja.

Padec zidu je pokazal, da gradnja zidov med ljudmi nikoli ne more biti rešitev kakršnega koli problema. »Kljub temu, da smo se nekaj stvari naučili, to še vedno pozabljamo – da bi spoštovali različnost, saj vidimo, kako se gradi zid med Ameriko in Mehiko, med Izraelci in Palestinci; kako se gradijo prepreke med ljudmi. Vendar nas tudi to vedno znova opozarja, da zidovi niso rešitev, pač pa medsebojna pomoč in razumevanje,« je poudaril škof Šuštar.

Ob tem je še posebej opozoril na pomen prizadevanja za krščansko tradicijo, ki že 2000 let gnete evropsko miselnostin način življenja. »Ni vse, kot bi si želeli, vendar vidimo, da je evangeljska beseda še vedno kvas in sol za ta način življenja,« je dejal Šuštar.

Celoten prispevek lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.

3 KOMENTARJI

  1. Saj razumem, da morajo evropski in s tem tudi slovenski katoliški škofje izražati svoja stališča v skladu aktualnimi “Pravili službe” iz Vatikana, vendar bi bilo za škofe in Cerkv zelo koristno, da znajo prisluhniti tudi tistemu delu evropske populacije, ki želi ohraniti evropski način življenja in razvija samoobrambni refleks, ki se protivi logiki, biti v par generacijah pregažen od agresivne, nazadnjaške tuje kulture, ki se sprejema v Evropo v imenu precej za lase privlečenih humanitarnih ciljev!

  2. »Ni vse, kot bi si želeli, vendar vidimo, da je evangeljska beseda še vedno kvas in sol za ta način življenja«, pravi ljubljanski pomožno škof g. Šustar.
    Ali je to res? V intervjuju, z naslovom »Vera ni razumska, je pa razumna«, je upokojeni ljubljanski nadškof msgr. ddr. Anton Stres, rektor Katoliškega inštituta, ko je govoril o nepopolnosti cerkve in ljudi, uporabil misel iz Svetega Pisma oz. Evangelija: »Kdorkoli med vami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Kako se ta Jezusov poziv Judom, glede prešuštva žene oz. njene kršitve judovske postave, odraža oz. upošteva v pravu oz. pravni državi, ki je pogoj za delovanje demokracije in države? Ddr. Stres še pravi: »Živimo v nepopolnem svetu in v njem sem nepopoln tudi sam. To moram sprejeti, s tem potrpeti; človek sam je nepolno bitje. Nisem ne idealist ne čistun. Kar ne pomeni, da se strinjam z vsem tistim, kar je narobe, temveč zgolj to, da se zavedam preprostega dejstva: Živim v svetu, ki je, kakršen je.« Ali je vaše sporočilo, da naj sprejmemo in živimo v svetu kakršen je in pustimo naj svet ostaja tak kot je? Poznan pa je tudi rek: »Besede mikajo, zgledi vlečejo!« Mar zato slovenska cerkev ni upoštevala Katekizma, ko je njena T-2 razpečavala pornografijo in se ni odločila za nauk cerkve temveč za dobiček? Katekizem namreč pravi:»Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.« Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost do nje, posebno mladoletnim, da tako pomaga staršem in vzgojiteljem. Na pobudo starša in treh članov družine Mihič je država s spremembo zakona poskrbela, da je pornografija na TV kodirana in dostopna le odraslim proti plačilu. Na presenečenje mnogih pa je Cerkev za tem, zaradi potreb lastnega vzdrževanja in delovanja, kupila družbo T-2, ki je že razpečavala pornografijo. Cerkev je kljub temu vlagala v T-2 še leta dolgo veliko sredstev s pomočjo kreditov. Družba T-2 pa je ves čas cerkvenega lastništva razpečavala pornografijo. V popolnem nasprotju z njenim naukom, to je Katekizmom. Prednost je dala dobičku, ne pa Bogu in svojemu nauku. Prodajala je torej greh in nato odpustke. V bančni luknji, ki jo saniramo vsi državljani, pa so cerkveni posli, družb Zvon 1 in Zvon 2, to so njihovi nevračljivi krediti na prvem mestu po obsegu. Mnogi mali vlagatelji, verniki, so bili v teh poslih ob prihranke. Cerkev je druge učila o dolžnostih, a je sama grešila. P. mag. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je jasen:»Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori!» Mar je katarza v slovenski Cerkvi že končana, čeprav še nihče za to ne odgovarja. Gospod nadškof ddr. Anton Stres, ali je bilo to ravnanje Cerkve razumsko ali razumno? Naj nihče ne meče kamnov vanjo, kot pravite, če ni brez greha? Ali je to osnova morale in države prava?

  3. “Ideologije, ki so stale za gradnjo berlinskega zidu, še niso povsem izginile”

    ideologije, ki so kurile ženske za namišljeni greh čarovništva. še niso povsem izginile…

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime