Škof Gregorij Rožman si zasluži priznanje kot eden izmed “pravičnih med narodi”

Martin Nahtigal
29
Foto: MN

V soboto je potekal spominski zbor ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana, ki so ga pripravile organizacije: Društvo Slovenski katoliški izobraženci; Nova Slovenska zaveza; Prebudimo Slovenijo; Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave.

V prvem delu so štirje slovenski intelektualci: p. dr. Metod Benedik, dr. Renato Podbersič, dr. Stane Granda, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Helena Jaklitsch osvetlili vsak po enega izmed mnogih vidikov na življenje in delo dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega škofa med drugo svetovno vojno.

Duhovni pastir s posebno skrbnostjo za pastoralo in jasnimi načeli

Dr. Metod Benedik je v svojem govoru opisal obširen predvojni opus, ki je zajemal številne prispevke, komentarje in analize na različne konkretne pastoralne dileme ter s tem povezanim kanonskim zakonikom. Veliko pozornosti pa je namenjal tudi katoliku kot družbenemu bitju in s tem povezanimi tematikami, kot so politično udejstovanje, strankarstvo in podobno.

Tako v enem izmed prispekov škof Rožman zapiše, da ni mogoče ločiti politike od religioznih, moralnih in cerkveno-pravnih vprašanj, kakor se človeka ne da razkosati na povsem ločene kose. Rožman nadaljuje: “Kulturna država ne more zanikati religioznosti in s tem tudi verskih skupnosti na svojem področju. Zato ima nujno neko svojo cerkveno politiko in zato je nujno, da ima tudi Cerkev neko svojo besedo pri, s tem povezanih, političnih zadevah…Tudi za politično udejstovanje veljajo moralne norme.”

Zanimivo stališče, ki je aktualno tudi za današnji čas, pa vidi tudi v dejavnem državljanstvu klera. Tako zapiše: “Ker se v modernih državah obravnavajo na političnem torišču zadeve, ki se tičejo tudi Cerkve in njenih nalog,…zato Cerkev kleru kot poklicanemu organu pri reševanju cerkveno-političnih zadev ne brani političnega delovanja, v posebno važnih primerih pa na to še posebej opozarja.”

Razveljavljena politično motivirana sodba

Dr. Tamara Griesser Pečar v svojem prispevku oriše politično dogajanje in predvsem nesmiselnost politično-vojaškega sodnega procesa proti Rožmanu. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sodbo 1. oktobra 2007 zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo in Rožmanov primer vrnilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču v novo sojenje. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je 10. aprila 2009 kazenski postopek proti škofu Rožmanu dokončno ustavilo.

Toda ta pot postopka proti njemu ni bila enostavna. Namreč od leta 1995 do 2003 so bile vložene zahteve za obnovo procesa, med letoma od 1998 in 2009 pa zahteve za varstvo zakonitosti. Zadnjo zahtevo po varstvu zakonitosti je 31. decembra 2005 vložil naslednik škofa Rožmana na ljubljanskem škofijskem sedežu, nadškof Alojz Uran.

Kako trnova je bila ta pot in kako globoko je ideologija vrinjena v naše sodstvo, pa priča izjava Okrožnega sodišča, ko je zavrnilo nasprotne dokaze predložene ob zahtevi za obnovo procesa z besedami, da škofovih intervencij ne more upoštevati, ker je to ravnanje, ki se od vrhovnega lokalnega poglavarja Cerkve pričakuje in da to pač škof mora početi. Zanimivo, da očitno v očeh sodišča tudi niso štela posredovanja za bodoče narodne heroje NOB in druge komuniste, katerih usoda bi bila brez škofa Rožmana veliko bolj žalostna.

Prvotni proces se je pričel 21. avgusta 1946, ki je bil eden najvažnejših povojnih procesov, ki se je zgodil v Sloveniji. Gotovo pa najvažnejši za Cerkev na Slovenskem, ker je med drugim v tem procesu želela ljudska oblast moralno uničiti najvidnejšega predstavnika Cerkve in indirektno slovensko Katoliško cerkev, je uvodoma dejala dr. Griesser Pečar. Namreč Cerkev je bila še edina organizacija, ki je ovirala Partijo pred popolnim nadzorom nad državo in državljani.

Celoten proces je bil posmeh kakršnekoli realnosti prava in pravice. Vojaško sodišče 4. armije je sodilo civilistu v odsotnosti, brez dovoljenja za to, kolektivno z vsemi ostali obtoženci in obtoževalo škofa Rožmana vsega mogočega. Od ugrabitev, posilstva, požiganja do mučenja, ropanja ter prisilne mobilizacije. Niso bili pa obtoženi enega konkretnega skupnega dejanja. O nesmiselnosti političnega procesa priporočam v branje knjigo Med sodbo sodišča in sodbo vesti.

Za škofa Rožmana bi morali pričeti postopek “pravičnega med narodi”

Izraelski spominski center Jad Vašem tistim, ki so med 2. svetovno vojno tvegali življenje, da bi Jude rešili pred holokavstom, podeljuje priznanja “pravični med narodi”, ki ga je prejelo že več kot deset Slovencev in na tisoče drugih. In glede na raziskovanja dela dr. Gregorija Rožmana med 2. svetovno vojno bi si tudi sam zaslužil ta imenovanje.

Kot pričajo različni arhivski dokumenti, tako v Ljubljani (Nadškofijski arhiv) kot v Rimu (Državni arhiv, Arhiv združenja italijanskih judovskih občin), je pri posredovanju za judovske begunce, posameznike in cele družine pomagal tudi tedanji ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Dobro je bil obveščen o zločinih ustašev nad judovskim prebivalstvom, ki so se začeli že kmalu po razpadu Kraljevine Jugoslavije in vzpostavitvi Neodvisne države Hrvatske (NDH), je v svojem govoru orisal situacijo dr. Renato Podbersič ter povzel tudi v prispevku za Časnik.si

Namreč Rožman je redno posredoval za številne judovske posameznike in družine, o čemer so ohranjena tudi pričevanja. Tako se je ob podpori škofa Rožmana denimo okrog štiridesetih judovskih beguncev, predvsem otrok in mladostnikov, naselilo v dvorcu Lesno Brdo pri Vrhniki. Tu so ostali eno leto, potem so pot nadaljevali v severno Italijo. Iz te skupine so vsi preživeli Drugo svetovno vojno. Po nekaterih ocenah je škof Rožman posredoval na različne načine za preko 1000 Judov in jim pomagal kakor jim je le lahko.

V drugem delu prispevka pa bomo predstavili tudi prispevke dr. Helene Jaklitsch in dr. Staneta Grande.

29 KOMENTARJI

  1. Kakšno priznanje neki, nekomu, ki ni znal občutiti časa in se potuhniti, dokler ta čas fašizma in nacizma ne mine!!! Nehajte že enkrat bloditi s temi klerofašisti in njihovi vlogi med 2. v. vojno!!!! Vsa čast mariborskemu škofu Tomažiču!!!

  2. Škof Rožman v pridigi decembra 1943 v stolnici: »Slišite sodbe in obsodbe: da sem največji izdajalec, da pomagam tujcem uničevati lastni narod, kaj vse so govorili in zatrjevali o meni! Videli so me v fašistični uniformi, drugič zopet v uniformi nemškega generala … na Goriškem in na Notranjskem, na Bledu v pogovorih z nemškimi oblastmi … in to v času, ko nisem prestopil niti praga svoje sobe, kaj šele svoje hiše« (12. 12. 1943),« je še spomnil Zore.

    Škof Zore! Videli so ga pa skupaj z Rupnikom in generalom Rosenerjem, kako pregleduje Domobransko vojsko ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS -u 30.januarja 1945(obletnica Hitlerjevega imenovanja za kanclerja)!! Tudi to je del Rožmanovega življenjepisa!!!

    • Tudi to je del življenjepisa č. gospoda škofa Rožmana, da je ničvredne komuniste reševal iz italijanskih in nemških zaporov ter taborišč, kar mu še danes zamerimo.

    • Igor, ko že točno veš, kaj se je godilo 30.januarja 1945, naj ti povem, da so KOMINISTI, mnogo prej . 1.maja, 1941, praznovali DELAVSKI praznik, skupaj s HITLERJEM v MARIBORU, kjer so vihrale RDEČE ZASTAVE.

      Takrat komunisti niso dovolili ČETNIKOM (zakoniti kraljevi vojski), da bi branila Jugoslavijo.

      Vidiš, kako so komunisti stali Hitlerju ob strani 1.maja 1941 – v Mariboru.
      Mogoče je v Mariboru še kdo ŽIV, ki se tega spomni. Je pa še živih nekaj potomcev tistih staršev. ki so vse to v Mariboru videli.

      • Kraševka
        Ženšče bogo, dojami, da je pomemben končni cilj, ne pa etapni!!! Si popolnoma izgubljena v dojemanju tistega časa med 2. sv. vojno!!!! Četniki pa zakonita kraljeva vojska?? Za tako izjavo si kar pusti “brado rasti” in si jo obrij “kad se kralj Petar vrati”!!!

  3. Poleg tega pa je strahopetno pobegnil in zapustil svoje vernike. Že po kanonskem pravu tega v nobenem primeru ne bi smel storiti. Bil je nepravi človek na nepravem mestu. Žal so ga dogodki – vojna in državljanska vojna – ujeli na mestu, ki mu ni bil kos. A zdaj po 70. letih se ukvarjati s tem se mi zdi popolnoma odveč. Pred seboj imamo čisto drugačne izzive. Svet, kot smo ga še pred desetletjem poznali, se nam pred očmi ruši.

    • Res, ni nobene potrebe, da ZZB še vedno ohranja PARTIZANSKO vojskovanje. Kajti 2.s. vojna je končana že od 9.5. 1945. Toda v Sloveniji je bilo veliko ljudi umorjenih še po tem datumu.

      Sicer pa, v KNJIGI o ŠKOFU VOVKU, sem brala tudi o Rožmanu, kjer se bere, da Rožman nikoli ni želel zapustiti DOMOVINE, vendar so ga “šefi” iz Vatikana k temu prisilili, ker so bili seznanjeni, da ga bo komunistična oblast UBILA.

      UDBA je onemogočala tudi škofa ( Rožmanovega naslednika) VOVKA in mu stregla po življenju, ter ga (mislim, da je bilo 20. januarja 1951 ali tam blizu), v Novem mestu tudi sežgala. V velikih mukah je škof Vovk, preživel in ostal z vidnimi posledicami na ZDRAVJU. Tako zaznamovam, je prišel birmovat tudi na KRAS, preden so tu na NAŠEM KONCU (ker je ostala ŠKOFIJA-Trst in GORICA na ITALIJANSKI strani), po letu 1947, je LJUBLJANSKI ŠKOF pokrival nekaj časa tudi naše kraje. Vidne posledice ZAŽIGA, so kraške VERNIKE ŽALOSTILE.

  4. V imenu petih Kristusovih ran, bo padel vsak partizan. Zakaj že? Saj so bili partizani takrat še povečini kmečki sinovi in hčere, ki so jim tuji nezakoniti priseljenci pač šli na živce. To je normalen pojav, da gredo tuji nezakoniti priseljenci zdravim kmečkim fantom in dekletom na živce.

  5. V imenu petih Kristusovih ran bo padel vsak partizan. Tako se je škof udinjal Nemcem.
    Približno tako kot se zdaj papež udinja muslimanom.
    Ljudem so pa nezakoniti priseljenci šli na živce. Prej so bili Nemci, zdaj so muslimani, a končni rezultat bo isti. Tuji okupatorji bodo bežali a kolaboranti bodo zaklani ležali v jamah. To je prvi naravni zakon, ki so ga kmečki fantje in dekleta uresničili, a komunisti so si na njihov račun prigrabili oblast, moč in denar. Prej so bili vodje SOVJETI a zdaj bodo KITAJCI.

    • ???

      Papež vidi v prihodnost in vidi, da so Micke&pajdaši zakockali EU. Pravzaprav prodali muslimanom in to za majhno ceno. Seveda bodo muslimani harali po neverujočih in v LGTB verujočih. Malo manj pa po kristjanih, ker jih je papež lepo sprejel.

      Še kaj ni jasno? Lahko pojasnim, dokler smo kulturni.

  6. Priznanje? Kakšno priznanje si neki tale kiklar zasluži? Mogoče priznanje, da je na obeh straneh zaradi njega umrlo par deset tisoč Slovencev? Bogu hvala, da obstajajo fotografije, kjer se rokuje z italijani in nemci. Zaradi teh podob naši zanamci ne bodo nikdar in nikoli pozabili, kak razdiralec slovenskega naroda in njegov izdajalec je Rožma bil…

    In še to-Grando in Podbersiča naslavljati za intelektualca je žalitev za Borisa Pahorja, Mladena Dolarja, Spomenko Hribar in tiste, ki se jim res lahko reče intelektualec…

    • Mislim, da o intelektualcih malo veš. Boris pahor poveličuje NARODNO ZAVEST in kritizira, Fašizem, Nacizem in KOMUNIZE – skupaj z revolucijo.

      Duhovniki – intelektualci vedno stojijo ljuden ob strani.
      Z rokovanjem z okupatorjem so duhovniki rešili marsikaterega Slovenca, partizana in partizanskega UČITELJA.

      Tudi moja mama je pripovedovala, kako so Nemci, zaradi nekega napada PARTIZANOV, celo vas zbrali pred cerkvijo in jih zastrašili, da jih bodo ubili, ali pa odpeljali v taborišča. Moja mama z dvema malima otrokoma je takrat trepetala kaj bo. Povedala mi je, da je naš DUHOVNIK stopil do Nemcev, ker je znal dobro NEMŠKO, jih je prepričan, da so vsi vaščani pošteni ljudje, ki se s politiko NE BAVIJO. Po nekaj urah so Nemci odšli iz vasi, vaščani (vsi vaščani in duhovnik, so v resnici podpirali partizane), pa na svoje DOMOVE.

      Tako ŠKOF, kot duhovniki so se, kot DIPLOMATI rokovali z vsemi, vendar mnoge, tudi partizane REŠILI.
      Roka “v pozdrav” pomaga narodu več, kot puška. Kajti tudi “vojni plen” se deli ob DIPLOMATOVI mizi in ne na BOJIŠČIH.

      Naša ZZB, pa vedno slavi samo PORAZE in REVOLUCIONARNE poboje. To ni smešno. ampak ŽALOSTNO.

  7. Za italijnsko in nemško okupacijo je prišla sovjetsaka, ki so jo izvedli partizani ob obilni pomoči sovjetskih boljševikov.
    Okupacija Italijanov in Nemcej je bila očitno blažja in manj kruta, kot okupacija partizanov in sovjetskih boljševikov. To lahko zatrdimo po številu pobtih ljudi, kjer so zanaten delež predstavljali tudi otroci, ženske in starci. Razen tega, da so boljševiki pobili znatno več ljudi, kot okupator, je bilo znatno več ljudi zaprtih in mučenih ter na najrazličneje okrutne načine ustrahovanih. Sovjetska okupacija je prinesla tudi najgrozovitejši rop, saj je vsaj 200.000 Slovencem bila odvzeta lastnina, s katero pa plenilci niso znali ravnati, o čemer pričajo še danes razvaline in razpadajoče stavbe,ter neobdelna zemlja, kar je bilo zaplenjeno takrat, ko bi naj Slovenijo obsijala svoboda. Tudi rane pobojev še niso zaceljene. Na tisoče žrtev še sedaj nima dostojnega groba in dolžnega spoštovanja.
    Škof Rožman ni bil primitivec, niti nevednež. Točno je vedel, kaj se bo zgodilo, če zmagajo partizani in boljševiki, zato je pred tem zlom svaril Slovence. Ugotovil je, da je okupator mnogo manjše zlo, kot partizanski osvoboditelj, kar potrjujejo tudi dejstva, ki sem jih naštel.
    Žal ima škof Rožman še danes prav. Škoda, ki so jo povzročili patizani z boljševiškimi pomočniki še do danes ni sanirana, kljub temu da že 30 let živimo v samsotojni a žel še ne osvobojeni Sloveniji.
    Boljševiki s prebarvanimi in večkrat preimenovanimi komunist še vedno vladajo in ne dovolijo resnici, da zavlada Sloveniji.

  8. APMMB2 0b 5,17
    Predstavili ste zelo dober “satelitski posnetek”, tako okupacije, kot “SVOBODE”, ki ni bila za vse enaka.

    Samo PARTIZANSKO gibanje, pa bi morali razdeliti vedno na dva dela, ki se odseva tako, kot “pljuča” – z LEVIM in DESNIM “krilom”. Vsaj na Primorskem, ki so prej trpeli Fašistični teror (ta je bil v ljubljanski kotlini med vojno mnogo milejši, kot predvojni), so Primorci množično odšli v PARTIZANE, ki so si želeli le NARODOVO OSVOBODITEV – nikakor pa ne revolucije. Tako, da tudi partizani niso bili homogeni. Kristjani so tvorili krog KRŠČANSKIH SOCIALISTOV, ki jih je že med vojno, SOVJETSK usmerjeni VOS, pomagal “redčiti”. Taki kot VOS, z BOLJŠEVISTIČNIM nabojem, so bili tudi POLITKOMISARJI.
    Po končani vojni pa Kristjani, čeprav med vojno partizani, so postali DRUGORAZREDNI. Vso oblast so tako prevzeli krvoločni BOLJŠEVIKI – z modernejšim imenom-komunisti. Oni pa so SVOBODO razumeli tako, da lahko sebi v prid – POVZROČAJO KRIVICE določeni skupini državljanov. Prav DUHOVNIKI, so bili tarča velikega TERORJA, zaradi katerega je bilo veliko duhovnikov (zavednih in poštenih, ki so delovali v korist naroda) mučenih in zaprtih, nekaj tudi usmrčenih.

    Prav zato so nagovorili tudi ROŽMANA, naj gre v tujino. Kajti doma USMRČENI, bi postal nekoristen, medtem, ko je v TUJINI še vedno dajal Slovencem moralno in KRŠČANSKO OPORO. Sicer pa ROŽMANU ni bilo nikoli dokazano, da bi deloval PROTI svojemu NARODU. Kdor dela za NAROD, pa nikoli ni IZDAJALEC.

    • Ravno zato, ker nisem bedak in ker iz sebe ne delam bedaka me zanima, v kateri bitki ali v več bitkah so komunisti osvobodili Primorsko.

      Mar ne veš, da je menda samo pri nas trajala druga svetovna vojna natančno do dneva in ure nemške kapitulacije pred angloameričani in Rusi, da je bil dotlej okupator nedotaknjen in da so si “osvoboditelji” upali iz gozdov šele takrat, ko je okupator že pakiral in spakiral?

      Ne za “osvobodtev” Ljubljane, Maribora, Celja in ne za “osvoboditev” drugih mest ni bila izstreljena ena sama krogla..

      Seveda se je takrat zaradi obračuna z razrednim “sovražnikom” tudi veliko streljalo, toda to je drugo vprašanje, ki je povezano s komunistično okupacijo, ki še kar traja.

      • Kremenček
        Boš moral poznati tudi drugo zgodovino! Tudi to, da so se švabi in njihova južnjaška golazen pri nas tolkli do 15. maja 1945, čeprav je veljala že uradna kapitulacija!!! Zmagovalec ostane zmagovalec, ti pa pij na zdravje s svojimi “gnilobami” iz 2. sv. vojne!!! Okupator pa je doživel kar precej izgub in neprijetnih trenutkov, drugače ne bi nastopal tako kruto do slovenskega civilnega prebivalstva! Kar pogumno z njimi naprej kremeniti!!! Nekateri vemo, kaj je domovina, tvoji laško-švabski klečeplazci pač ne!!!

    • Igor, misliš, da veš vse, pa ti veliko vedenja manjka in večkrat veš manj, kot neko “povprečno ženšče”.

      Četniki, ki so bili del ostanka – kraljeve vojske – Kralja Karađorđeviča, so se borili proti okupatorju. Toda, ker se niso borili za Titov komunizem, jih je Titova Jugoslavija imela za SOVRAŽNIKA.

      Moja stara teta, ki je podpirala NOB, mi je pred leti pripovedovala, da takoj, ko je izbruhnila vojna leta 1941, so na Primorskem prvo govorili, da se proti okupatorju borijo ČETNIKI – komunisti so to zamolčali, ker so oni takrat še paktirali s Hitlerjem.
      Mnogo kasneje so se aktivirali PARTIZANI. Množično so na Primorskem zaživeli partizani šele po razpadu Italije 1943, ko so se Slovenci po razpadu Italije vrnili domov in se podali v Partizane. Prej je bil le TIGR.
      Organizirano borbo proti fašizmu pa je prvi začel TIGR, ki se je boril že pred vojno in ves čas med vojno. Titovi pa so delovali proti TIGRU – sedanja ZZB-pa ga je sedaj v svobodi – OLASTNINILA.

      Četniki so že več kot 20 let REHABILITIRANI in priznani borci za SVOBODO DRŽAVE, veš Igor. Tebi podobni pa mešajo DOMOVINO in komunizem, kot, da je eno in isto. Pa ni !

      Eno in isto pa je REVOLUCIJA in komunizem. To pa je !

      • Kraševka
        Četniki so se v prvi vrsti borili za kralja! Zakonita jugoslovanska vojska je bila večinoma v ujetništvu! Je pa zanimivo, da so se četniki hitro, iz borcev proti okupatorjem, prelevili v sodelavce okupatorjev! Le zakaj???
        Če so četniki rehabilitirani v Srbiji, me to malo briga! Pomembno je, da so se jim med vojno odrekli zavezniki, edino to šteje! Da pa pri nas živijo ljudje, ki podpirajo te neobrite prikazni
        ……….neverjetno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime