Situacija s Tajvanom razkriva pravi obraz slovenske levice

Intervju premierja Janše za indijsko državno televizijo DD India, kjer je govoril tudi o Tajvanu in Kitajski (Zajem slike Youtube)


V ponedeljek se je slovenski premier Janez Janša v intervjuju za indijsko državno televizijo DD India dotaknil nekaterih kontroverznih tem, kot so npr. sodelovanje s Tajvanom in sporna vloga Kitajske na mednarodnem političnem odru in na področju boja proti širjenju virusa covid-19.

Intervju je povzročil močan odmev tako v domači politiki kot v Aziji. Kitajske oblasti in državni mediji so se že odzvali in kritizirali Janševe besede, medtem ko se je tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve zahvalilo našemu premierju.

Situacija je še posebej delikatna zaradi nedavne krize političnih odnosov med Litvo in Kitajsko, ki se trenutno spreminja v mednarodni spor med Evropsko Unijo (EU) in Kitajsko, saj so kitajske oblasti začele pritiskati na zasebna podjetja članic EU, naj blokirajo svoje gospodarsko sodelovanje z Litvo, kar je proti pravilom Svetovne trgovinske organizacije (WTO).

Kritike našega predsednika vlade do Kitajske so sprožile tudi reakcije v slovenskem političnem prostoru, saj so stranke KUL zahtevale krizno sejo odbora DZ za zunanje zadeve. Medtem so na levem političnem Twitterju začele padati kritike Janše in pohvale za Kitajsko. Med njimi smo tudi opazili takšne kritike slovenske vlade, da naj bi bila le orodje ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Leva politična sfera se bo verjetno začela razhajati zaradi strahu pred možnimi gospodarskimi posledicami, ki bi zaradi zbližanja odnosov med Slovenijo in Tajvanom prizadele slovensko gospodarstvo. Tako sedanja situacija nehote razkriva težavo slovenskih strank levega pola v zvezi z našimi in evropskimi odnosi z Rusko federacijo in Kitajsko, zato se lahko povsem legitimno vprašamo, ali lahko zaupamo pro-zahodni fasadi, ki nam jo predstavljajo stranke KUL.
Tako sedanja situacija nehote razkriva težavo slovenskih strank levega pola v zvezi z našimi in evropskimi odnosi z Rusko federacijo in Kitajsko, zato se lahko povsem legitimno vprašamo, ali lahko zaupamo pro-zahodni fasadi, ki nam jo predstavljajo stranke KUL.

Slovenija (p)ostaja zaveznica demokratičnega Zahoda


Intervju predsednika vlade o vprašanju Tajvana in Kitajske postavlja poleg vloge Indije v Aziji še en mejnik, ki kaže na premik slovenske zunanje politike k Zahodu. V preteklosti bi si težko predstavljali katero od slovenskih vlad, ki bi se na tem področju odprto umestila na stran demokratičnih držav. Slovenija se tako v zvezi z vprašanjem sodelovanja s Tajvanom umešča med večino drugih članic EU, ki imajo oprta gospodarska predstavništva v Tajvanu, ki ga formalno imenujejo Taipei. V tem kontekstu je vredno omeniti, da se v zadnjih letih zunanja politika EU počasi premika k državam Indo-pacifiške regije okoli Kitajske, med katerimi je tudi Tajvan.

Lansko leto je Evropska unija omenjala Tajvan kot partnerja na nekaterih področjih v svoji strategiji o sodelovanju z Indo-pacifiško regijo.[i] V tem primeru lahko razumemo odločitve slovenske vlade le kot premik v smer, ki ji sledi generalna evropska strategija.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1483748572927565828?s=20

Moralne in ekonomske dileme tajvanskega vprašanja


Slovenija ima kot mlada samostojna demokratična država, ki se je osamosvojila šele pred 30 leti, moralno in duhovno potrebo, da podpira legitimna demokratična narodna gibanja, ki si prizadevajo za svobodo svojih narodov. V ta bazen nastajajočih držav lahko štejemo Tajvan, ki se je v zadnjih desetletjih dokazal kot delujoča demokracija. Zato lahko razumemo Janšo, da je obljubil slovensko podporo Tajvanu v primeru, da se bo odločil za samostojnost, čeprav gre za tvegano potezo v aktualni zunanjepolitični situaciji.

Seveda se vprašanje Tajvana ne dotika le moralnih obveznosti Slovenije, ampak tudi gospodarskih odnosov s Kitajsko. Kitajski trg ostaja pomemben za slovenska podjetja. Hkrati je tudi Slovenija v preteklosti privabila investicije kitajskih podjetji, zato je treba s Kitajsko ravnati previdno.

Kljub temu, kot je že bilo omenjeno, si vlada želi dvigniti odnose s Tajvanom na raven odnosov, ki jih ima z njim večina ostalih članic EU, kar formalno ne bi smelo vplivati na politiko ene Kitajske, ki jo spoštuje Evropska unija.

Zaenkrat ne kaže, da bi Slovenija sledila litovskemu primeru in ime Tajvan vključila v uradno ime svojega morebitnega predstavništva. Kakorkoli, tudi če bi se odnosi s Kitajsko zelo poslabšali in bi Kitajska poskusila narediti ekonomski pritisk nad Slovenijo, bi lahko vlada vseeno nadaljevala s poglabljanjem odnosov s Tajvanom in se dogovorila za konkretne gospodarske posle. Spomnimo se, da Tajvan pripravlja investicijski sklad za Litvo v vrednosti 200 milijonov dolarjev.

Kitajska se je tudi uradno odzvala na Janševe besede, a do sedaj smo slišali le opozorila. Sedaj moramo samo videti, kako daleč je Kitajska zaradi te poteze Slovenije pripravljena iti.
Čeprav se slovenska levica že nekaj let  poskuša dobrikati Zahodu, pa se v ključnih trenutkih vedno postavi na napačno stran zgodovine

Maškarada slovenske levice


Ni presenetljivo, da je sedanjo situacijo zaradi kratkoročnih političnih točk izrabila opozicija, saj je poslanec SD Matjaž Nemec že zahteval izredno sejo odbora DZ za zunanjo politiko. A v tej odločitvi opozicije ne smemo videti samo političnega preigravanja Socialnih demokratov in ostalih strank opozicije, ampak tudi pravi obraz slovenskih levih strank.

Čeprav se slovenska levica že nekaj let  poskuša dobrikati Zahodu, pa se v ključnih trenutkih vedno postavi na napačno stran zgodovine. Tišina s strani levih strank ob grozovitih dejanjih Lukašenkovega režima v Belorusiji in najave možnih ruskih invazij v Vzhodni Evropi je bila že znak, da pro-evropska retorika levih politikov ne vsebuje nič več kot praznih besed.

Natančno pred enim letom je maska ponovno padla, ko so stranke opozicije predlagale Karla Erjavca, ki je bil na položaju zunanjega ministra izrazito naklonjen sodelovanju z Rusko federacijo, za premierja. Zato ni presenetljivo, da sta se Milan Brglez in Matjaž Nemec postavila na stran Kitajske. Ključno bo torej tudi, da se med volilno kampanjo razkrije javnosti pravi obraz zunanje politike leve opozicije.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike