Šiško je sedel, Stevanović in Čordić odkorakala. Je njihovo početje tako različno?

POSLUŠAJ ČLANEK
Zoran Stevanović in Zlatan Čordić, glavna akterja nasilnih torkovih protestov, sta bila v četrtek izpuščena iz pripora, saj po mnenju policije, oziroma pri Čordiću preiskovalne sodnice, ni bilo več razlogov za podaljšanje pripora.

Čeprav so pristojni organi izvedli preiskavo na Stevanovićevem domu in sedežu gibanja Resni.ca, po lastnih navedbah dokazov za podaljšanje odvzema prostosti omenjenima niso našli.

Slednje pomeni, da tožilstvu in policiji za zdaj ni uspelo dokazati, da bi hujskala k upiranju in da obstaja nevarnost, da bosta, če ostaneta na prostosti, s tem nadaljevala. 

Hkrati pa to še ne pomeni, da je policijska preiskava končana. Omenimo, da so preiskovalci bili bitko s časom, saj so po besedah v.d. direktorice NPU Petre Grah Lazar v roku 48 ur od pridržanja morali pregledati veliko količino dokaznega materiala; NPU je (skupaj z drugimi enotami) preiskavo prevzel na lastno pobudo, saj so bili ljubljanski kriminalisti po njenih besedah prezasedeni.

Stevanović in Čordić sta bila osumljena hujskanja k upiranju. V predkoronskih časih je bil podobne kršitve zakonov obsojen tedaj zloglasni Andrej Šiško; v zaporu je namreč pristal zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.

Je možno, da sta sodstvo in policija Šiška obravnavala po drugačnih standardih, kot sodobne protivladne protestnike in izgrednike? Pregledali smo ali med primeroma obstajajo vzporednice.

302. člen kazenskega zakonika

(1)Kdor druge hujska k nasilnemu upiranju zakonitim odločbam ali ukrepom državnih organov ali proti uradni osebi, ki opravlja uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta.


(2) Če zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka odločba ali ukrep državnega organa ni bil izveden ali je bila izvedba zelo otežena ali je to dejanje storil vodja skupine, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.


359. člen kazenskega zakonika

Kdor, zato da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni storitvi kaznivih dejanj iz 348. do 357. člena tega zakonika , se kaznuje z zaporom do petih let ... (več)


Kako je Šiško grozil z nasilnim uporom


Šiško je kot predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija leta 2017 "ustanovil" svobodno deželo Štajersko, nato pa se razglasil za vojvodo le-te. Postal je tudi poveljnik njene obrambne skupine, t.i. Štajerske Varde, ki je postala znana po svojem delovanju (sicer brez opaznega učinka) proti ilegalnim migrantom in postrojih, v katerih so zamaskirani pripadniki nosili hladno orožje/orodje. Predvsem po modernizaciji in standardizaciji varde je bilo opaženih tudi precej airsoft replik jurišnih pušk.

Kot njihovo najbolj prepoznavno dejanje proti državi bi lahko izpostavili incident, ko so vardisti obkolili policijsko postajo v Slovenski Bistrici ter zahtevali podatke o postopku policije proti mlajši ženski.

Zaporna kazen osmih mesecev je Šiška doletela, ker je "pozival in ščuval k spremembi ustavne ureditve ter strmoglavljenju državnih organov," saj je preko posnetkov na spletu razglašal, da je Slovenija ogrožena, da sta vojska in policija nesposobni, da bi varovali državo, pozival je k samoorganiziranju državljanov v oborožene skupine, tedanjega predsednika vlade Mira Cerarja pa je označil za izdajalca in morilca ter mu zagrozil, da ga čaka stara ljudska pravda kramola, kar pomeni nasilni upor.

Prva sodba, ki je omejila svobodo izražanja


Sodnica Vanja Verdel Kokol, ki je Šiška obsodila, je sodbo utemeljila z besedami, da je šel Šiško predaleč: "Demokratično urejena družba ni nekaj samoumevnega, nekaj, česar ni mogoče ogroziti. Zato je treba jasno postaviti meje, da se njeni temelji ne spodkopljejo." Vardo je tudi primerjala z oboroženimi nasilnimi politično usmerjenimi skupinami iz zgodovine.

Ta sodba je bila prva v zgodovini Slovenije, ki je v imenu varovanja ustavne ureditve omejila svobodo izražanja.

"Ni dvoma, da je Šiško v kritičnem obdobju pozival tudi k nasilni spremembi," je dejala Verdel Kokolova. Na mestu je torej vprašanje, ali današnji protestniki, uporniki in revolucionarji počnejo kaj drugega? So njihove metode prav tako vredne obsodbe v obliki zapornih kazni?

Osebni napadi, verbalne grožnje (nekaterim politikom tudi s smrtjo), izgredništvo, uničevanje javne in zasebne lastnine se vrstijo že vse od nastopa trenutne vlade. Trenutno sta najbolj izpostavljena Stevanović in Čordić, ki ljudi pozivata k "uporu", saj je "režim napovedal vojno lastnim ljudem." Na to domnevno "vojno" se Stevanovićeva Resni.ca torej odziva z "uporom".

Grožnje s smrtjo, nasilje in hujskanje k upiranju, ki "gredo skozi"


In čeprav je Stevanović v besedah protestnike nagovarjal, naj bo "upor" miren, so v resnici njegovi sledilci povzročali veliko škodo. Za primerjavo: na torkovih protestih je bilo poškodovanih šest policistov in dva protestnika, za enim od prejšnjih sredinih protestov je ostala precejšnja materialna škoda, tudi na pročelju parlamenta. Zaenkrat ni odgovarjal nihče.

Stevanović na svojem FB profilu redno poziva k upiranju, pri čemer pa v besednjaku pazi, da hkrati neposredno ne poziva k nasilju, čeprav na shodih, h katerim poziva, do njega prihaja.

Stevanovićev način pozivanja k upiranju:

Pred vrhom EU-Zahodni Balkan je na FB denimo poudaril, da je torek "dan izrednega pomena", za oblast "najpomembnejši letos," ker bi se "radi pokazali v lepi luči. "A prav je, da cel svet izve, da so tlačitelji, skorumpiranci in uničevalci lastnega naroda," nadaljuje.

In ljudi pozove, da jim je ponujena "možnost, da končno obranimo našo državo pred državnim udarom, vrnemo svobodo ljudstvu in srečno prihodnost našim otrokom."


V enem od videov, kjer je pozival k predhodnim protestom, "Dajmo jim pripravit nekaj presenečenj. Ljudje, ceste so naše! Parkirajte kjer hočete, avtoprevozniki ... če se komu slučajno pokvari tovornjak, ga naj pusti na obvoznici ali uvozu za Petrol - tudi to je naše."

Po izpustitvi iz pripora je Stevanović na FB ponovno objavil video, v katerem je med drugim dejal, da "Teh 48 ni nič proti dolgim letom zapora, ki jih bodo pripadniki tega režima deležni po naslednjih volitvah."


Spomnimo, zoper Čordića je bilo v preteklosti spisanih mnogo ovadb, naj bo za napad na snemalca in krajo kamere, nadlegovanje dr. Milana Kreka, pa do zadnjega suma ščuvanja k nasilnem uporu na torkovem protestu. Vse po vrsti so bile ovržene; enako velja tudi za Jašo Jenulla, in še bi lahko naštevali.

Mogoče najbolj v nebo vpijoč primer pa so protesti izpred leta dni pod neformalnim "mentorstvom" razvpitega Anisa Ličine. Na enem od teh je bilo poškodovanih 15 policistov in dva občana. Ob vseh grožnjah in sovražnemu govoru je policija proti Ličini vložila kazensko ovadbo zaradi hujskanja k upiranju.

Ličina bi se sicer moral udeleževati sojenj, a se jih ni, zato je sodišče zanj odredilo pripor, a ga je pred dnevi odpravilo. Povejmo, da Ličini ne sodijo zaradi nasilnih protestov, pač pa zaradi trgovine s prepovedanimi drogami.



KOMENTAR: Rok Frelih
Je nasilje s političnim ciljem tolerirano, če ga izvajajo
Jasno je potrebno povedati, da so vsi pozivi in poizkusi v smeri  nasilnih in nedemokratičnih sprememb ustavne ureditve vredni najostrejšega obsojanja, ne glede na to, katera ideološka oziroma politična opcija jih vzpodbuja. Takšni prijemi ne sodijo v demokratično družbo, in edini vzvod za spremembe so lahko le demokratične in zakonite volitve. A z eskalacijo protestov, ki neredko prehajajo v nasilne, se vse bolj ustvarja občutek, da so v Sloveniji hujskači in kršitelji zakonov različno obravnavani glede na svoj ideološki predznak, oziroma koliko koncept protestov ustreza predvsem levi politiki. Medtem ko je obsojeni Šiško, za procesiranje katerega je tedaj izrazito pritiskala leva koalicija, prestal zaporno kazen, med protestniškimi izgredniki ne poznamo nobenega takšnega primera, ne glede na to, da je agresija z pri nekaterih tudi politično motivirana (nasilje s političnim ciljem stroka sicer opredeljuje kot terorizem). Omenimo, da je Šiško z nasilnimi upori bolj ali manj grozil, pri čemer je v marsičem uporabljal podobni besednjak, kot ga zasledimo v Stevanovićevih in Čordićevih nastopih, protestniki (oziroma del njih) pa nasilni upor v obliki izgredov tudi izvajajo. Šiška je sodnica upravičeno primerjala z nasilnimi politično motiviranimi skupinami iz zgodovine. A enako bi moralo veljati tudi za agitatorje protestov, ki z nasilnimi metodami skušajo doseči politični cilj. Pisali smo že o tem, da nezanemarljivi del protestnikov tvorijo osebe, ki predstavljajo varnostno tveganje, kot so radikalni islamisti in pripadniki balkanskega podzemlja, mediji poročajo tudi o tem, da naj bi Stevanovića podpiral celo Vojislav Šešelj. S popuščanjem in dajanjem legitimnosti takšnim akterjem pa se zgodovina lahko kaj hitro ponovi. Ravno zato morajo oblasti pri varovanju ustave in demokracije imeti za vse enake vatle.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike