Sirski kristjani v Turčiji letos božiča ne praznujejo

Uredništvo
1

Sirski kristjani v Turčiji letos v poklon trpljenju bratov v regiji božiča ne bodo praznovali. Kljub temu se v Turčiji počutijo varno, za razliko od sonarodnjakov v Siriji, ki bi morali za upanje na boljše za začetek priti v Turčijo.

A to postaja vse težje, kar jim vedno bolj otežujejo, piše Sabnem Arsu za Politico.eu.

“Če bi me vprašali nekaj let nazaj, si ne bi nikoli predstavljala, da bom kdaj tu za božič,” pravi Razan Karoni, ena izmed 5.000 sirskih kristjanov, ki so v Turčijo prišli od leta 2011. Sama je 16 mesecev nazaj skupaj s svojo sestro zbežala iz Damaska, saj ji je bilo dovolj vsakodnevnega bombardiranja.

Pravi, da je bila Turčija najboljša možnost, saj “nobena druga država v regiji ne spoštuje Sircev.” Pristavi, da se ne počuti najbolje, ko je vse, kar sliši na cesti, zgolj molitev iz minareta.

Čeprav je večina sirskih kristjanov zavrnilo sodelovanje v državljanski vojni, se jih je veliko znašlo v vojni vihri. Tisti, ki so pobegnili v Turčijo, se nahajajo v podobni situaciji kot trije milijoni Sircev na domačih tleh: poskušajo preživeti, medtem ko iščejo načine kako se vrniti domov ali si poiskati novi dom drugje, v Evropi.

Politico.eu predstavlja zgodbo 40-letnega Naima Leziye, katerega pot se je začela leta 2014, ko so mu uporniki zagrozili, da lahko za odkupnino ugrabijo njegove otroke, kar je tipična grožnja za premožnejše kristjane v Siriji.

Nekdaj priznan proizvajalec kavbojk se je, skupaj z ženo, hčerkami in sinom, preselil iz Alepa v Instanbul. Tihotapcem je nato plačal 65.000 evrov, da so njegovo družino prepeljali na grški otok Samos, nato v Italijo in nazadnje v Stuttgart, kjer so se dokončno ustalili.

Sam je ostal v Turčiji. Leto nazaj so mu preprodajalci ukradli potni list, ki jim ga je zaupal zaradi lažnih obljub o vizi, s katero bi lahko prišel v Nemčijo. “Pogrešam domača božična praznovanja,” pravi, “Vendar ne morem ničesar narediti. Moje roke so zvezane.”

Sirski kristjani ne želijo živeti v taboriščih, bežijo dalje

Veliko članov sirske krščanske skupnosti ne želi živeti v državnih taboriščih, vključno s tistim, zgrajenim za nemuslimane po zahtevi raznih krščanskih skupin. Večini je namreč misel o življenju v krščanskem taborišču prav tako neprivlačna.

Ponudili so jim brezplačna kmetijska zemljišča in zavetišča v samostanih na jugovzhodu Turčije v okolici Mardina, tradicionalnega krščanskega središča, vendar kljub temu želijo dalje. “V zgodovini, polni ubijanja in preganjanja, je notranji odziv Sirca beg, zato so skoraj vsi zavrnili naše ponudbe in odšli,” pravi Tuma Celik, aktivni član sirske krščanske skupnosti.

Od marca izdajanje vize Sircem v Turčiji oteženo

Po dogovoru z EU marca letos o nadzoru pretoka migrantov, so turška veleposlaništva Sircem prenehala izdajati vize in jim tako še dodatno onemogočila zapustiti državo. “Veliko kristjanov, ki imajo sorodnike v Evropi, dobi povabila in zaprosi za vize, vendar ker imajo države konzulate v Turčiji, brez vize za Turčijo ostanejo v Siriji,” pravi Kenan Gurdal, vodja Sirske pravoslavne cerkvene fundacije iz Istanbula. “V takšni situaciji je več sto sirskih kristjanov.”

Za razliko od nekdanjega prepričanja, da bodo sirski kristjani prej dobili povabilo iz Evrope, niso nič kaj v prednosti pred muslimanskimi begunci. “Pogosto pričakujejo, da bodo evropski narodi bolj skrbni do kristjanov, vendar v resnici ni tako,” dodaja Gurdal.

“Po nasilju, ki so ga doživeli pod islamisti v Siriji in v Iraku, želijo zdaj živeti v krščanskih skupnostih,” je dejal Turgay Altinisik, prav tako član Sirske pravoslavne fundacije. “Evropa tega ne prepozna.” Do sedaj so večjo pripravljenost do sprejemanja sirskih kristjanov pokazali ZDA, Avstralija in Švedska.

Cerkev na območju, kjer prebivajo krščanski begunci, zaradi trpljenja v regiji tako letos ne organizira božičnih praznovanj. A za tiste, ki tukaj prebivajo, božič vseeno pomeni varnost.

 

Doniraj

1 komentar

  1. Ne vem, kaj naj si mislim o tem prispevku.
    Očitno je, da ga je uredništvo povzelo po nekem viru. Po katerem in kakšnem, ne vemo. Tudi ne katera je tista ‘Cerkev’, ki se je odpovedala praznovanju Božiča v solidarnosti z tistimi, ki so ostali v Siriji in ne morejo praznovati.

    Tudi ne vemo kakšnemu ‘praznovanju’ so se odpovedali.
    Praznovanje Božiča namreč ni ‘fešta’, niti praznična miza, za katero bi bilo smiselno in hvalevredno, če se ji v solidarnosti z brati, ki jim to ni dano, odpovemo. In bi to vsaj simbolično nekaj pomenilo.

    Praznovanje Božiča je najprej in predvsem (v bistvenem) božična sveta maša (!) .
    Nobena Cerkev, ki pozna sveto mašo, se ji ne bi ‘odpovedala’ zaradi bratov, ki je na vojnem območjui ne morejo obhajati.
    Nasprotno, še toliko bolj bi jo praznovala, še toliko globlje in z vsem srcem bi jo obhajala tudi z njimi in zanje.
    Cerkev namreč ve, da je pri sveti maši (to velja tudi za vzhodno obredje) vedno prisotna vsa Cerkev. Poled nebeške Cerkve, poleg tistih, ki so še na poti k tem Zrenju, tudi vsi kristjani na krajih, kjer jim je sveta maša odvzeta.

    Nemogoče je torej, da bi se Cerkev, ki sveto mašo pozna, ki pozna njeno golobino, temu ‘odpovedala iz nekakšne solidarnosti’

    Kor rečeno, ne vem, po katerem viru uredništvo povzema članek.

    Me pa skrbi nekaj drugega: da je morda Turčija pritisnila na sirske kristjane in jim preporvedala obhajanje božičnega bogoslužja. Prepovedala v zameno za to, da lahko ostanejo na njenem ozemlju.
    In to me skrbi.

    Božično praznovanje namreč ni v jaslicah, je v obhajanju Krisusove velikonočne skrivnosti ob spominu na Učlovečenje.
    In to je nekaj kar daje življenje.
    Tistim, ki se ga lahko udeležijo in tistim, ki so z njimi provezani le v globoki želji. Celo na nek presenetljiv Božji način za tiste, ki z vsem skupaj ne vedo kaj početi. Toda to na Njegov skriti način, ki hoče k Življenju pripeljati vse. Tudi tiste, ki morda drugim onemogočajo pristonost pri maši.

    Zato predlagam, da vsi mi, ki bomo v prihodnjih dneh še pristni pri darovanju božične svete maše ( morda ne veste: Božič v cerkevenm, letu traja ves teden. ‘Danes se nam je rodil..’) tudi zavesto v obhajanje maše vključimo tudi brate kristjane iz Sirije in vse, ki jim je to onemogočeno.

    Položimo njih, ki jim ni dano, ob darovanju na oltar..
    Naj bo blagospovljen Božič tudi zanje.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime