Sindikati zahtevajo višje plače, a številke kažejo, da zavajajo glede razlogov zanje

POSLUŠAJ ČLANEK
Vir foto: www.zsss.s
Vir foto: www.zsss.s


"Če kdaj, je zdaj trenutek za višanje plač," so danes sporočili sindikati, pri čemer se sklicujejo na povečanje dobičkov in gospodarsko rast v državi. Vendar obenem nasprotujejo, da bi se neto plače zvišale z davčno razbremenitvijo plač, ker po njihovo od nižjih davkov zgolj pridobi kapital.

A številke sindikalne zahteve postavljajo na trhle noge. Ko je BDP leta 2015 dosegel raven predkriznega iz leta 2008, je bila povprečna neto plača za 115 evrov višja kot takrat.

"Lani so znašali dobički gospodarskih družb 3,2 milijarde evrov, kar je za 70 odstotkov več kot leto prej, napovedana je 3,6-odstotna letna gospodarska rast, brezposelnost se znižuje, delodajalci jamrajo o pomanjkanju kadrov, … hkrati pa ima več kot dve tretjini slovenskih delavk in delavcev nižjo plačo od povprečne," navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot argument za dvig plač v državi. Po njihovih podatkih povprečna plača že leta stagnirapri okoli 1500 evrih bruto oziroma okoli tisoč evrov neto

Če se plače ne bodo povišale, po njihovo ne bo inflacije in lahko pričakujemo novo krizo: "dobički rastejo, produktivnost se povečuje, obremenitev delavk in delavcev je vse večja, brezposelnost se manjša...," opozarjajo.

Po njihovih besedah se z nizkimi plačami niža tudi gospodarska rast, saj sta nižja domače povpraševanje in domača potrošnja.

Tista podjetja, ki pa delavcev niso zmožna dostojno plačati, pa naj po njihovem propadejo, pri čemer ne navajajo, kaj zanje pomeni "dostojno plačilo".

Ob opazki novinarja MMC, da bi vsakršno zvišanje plač zelo hitro močno oslabila njihova visoka obdavčitev, so v ZSSS-ju opozorili, da zniževanja davkov ne sme biti, ker bo to šlo zgolj v korist kapitala.

Številke sindikate demantirajo


Kot smo na Domovini že pisali, trditev, da plače v Sloveniji ne sledijo gospodarski rasti, dolgoročno gledano enostavno ne drži.
Natančneje, drži v dejstvu, da ob hudem padcu države v recesijo leta 2009, ko se je BDP v državi skrčil za 7,8 %, so NETO plače vseeno narasle za 4,7 % in so od takrat do danes vseskozi naraščale, čeprav je vmes Slovenija še dvakrat beležila negativno gospodarsko rast (desni graf - klik za povečavo).


(vir: SURS) Klik za povečavo
(vir: SURS) Klik za povečavo


Res je, kot pravijo sindikati, da je država 2015 okrevala od krize in to leto dosegla enako raven BDP kot predkriznega leta 2008.

A povprečna plača v državi je bila let 2015 za 115 € NETO višja kot leta 2008 čeprav je bil BDP v državi na enaki ravni. NETO plače so namreč od leta 2004 do leta 2016 narasle za 46,7 %, BDP Slovenije na prebivalca pa je v istem obdobju zrasel zgolj za 38,6 % (spodnji graf).



KOMENTAR: Uredništvo
Sindikalni populizem brez meja
Toliko populizma in demagogije, kot je na eni tiskovni konferenci znajo natresti sindikalisti tipa Dušan Semolič ali Branimir Štrukelj, uspe le malokomu. Da ne omenjamo sindikalnih shodov in protestov, ki so ponavadi eno samo ščuvanje ljudi k nestrpnosti. Čeprav neto plače ves čas krize niti enkrat niso padle nižje kot so bile leto poprej (za razliko od BDP, ki je vmes strmoglavljal), in so glede na BDP mnogo višje kot leta 2008 ali 2004, še vedno meljejo svoj mlinček in trdijo ravno nasprotno. Seveda nihče ni proti delavcem in si vsi želimo višjih plač, a zahtevati nekaj kar je nerealno in nemogoče, obenem pa temelji na zavajajočih podatkih, ni dejanski boj za delavske pravice, ampak zgolj neokusna predstava za javnost. Če bi jim res bilo za delavce, ne pa neko njihovo agendo, ki je v veliki meri ideološko pogojena, bi se glasno zavzemali za dve stvari: davčno razbremenitev plač, saj že leva vlada sama pravi, da je ta v Sloveniji previsoka in pa povečanje deleža tujih podjetij v državi, saj dokazano delavcem omogočajo boljše delovno okolje in višje plače. A zanimivo, naši sindikalisti so glavni nasprotniki tako prvega kot drugega. Z zgornjimi besedami celo sami vlado prepričujejo, naj delavcem ne zmanjša davkov na plače, obenem pa so med najglasnejšimi nasprotniki privatizacije državnih podjetij, ki so dokazano med najmanj produktivnimi. Prav v tem populizmu brez meja je treba iskati dejstvo, da jim zaupa vse manj ljudi, čeprav njihova moč po nekem čudnem naključju (ki seveda to ni) ostaja neizmerna.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike