Sindikati zahtevajo višje plače, a številke kažejo, da zavajajo glede razlogov zanje
POSLUŠAJ ČLANEK
"Če kdaj, je zdaj trenutek za višanje plač," so danes sporočili sindikati, pri čemer se sklicujejo na povečanje dobičkov in gospodarsko rast v državi. Vendar obenem nasprotujejo, da bi se neto plače zvišale z davčno razbremenitvijo plač, ker po njihovo od nižjih davkov zgolj pridobi kapital.
A številke sindikalne zahteve postavljajo na trhle noge. Ko je BDP leta 2015 dosegel raven predkriznega iz leta 2008, je bila povprečna neto plača za 115 evrov višja kot takrat.
"Lani so znašali dobički gospodarskih družb 3,2 milijarde evrov, kar je za 70 odstotkov več kot leto prej, napovedana je 3,6-odstotna letna gospodarska rast, brezposelnost se znižuje, delodajalci jamrajo o pomanjkanju kadrov, … hkrati pa ima več kot dve tretjini slovenskih delavk in delavcev nižjo plačo od povprečne," navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) kot argument za dvig plač v državi. Po njihovih podatkih povprečna plača že leta stagnirapri okoli 1500 evrih bruto oziroma okoli tisoč evrov neto
Če se plače ne bodo povišale, po njihovo ne bo inflacije in lahko pričakujemo novo krizo: "dobički rastejo, produktivnost se povečuje, obremenitev delavk in delavcev je vse večja, brezposelnost se manjša...," opozarjajo.
Po njihovih besedah se z nizkimi plačami niža tudi gospodarska rast, saj sta nižja domače povpraševanje in domača potrošnja.
Tista podjetja, ki pa delavcev niso zmožna dostojno plačati, pa naj po njihovem propadejo, pri čemer ne navajajo, kaj zanje pomeni "dostojno plačilo".
Ob opazki novinarja MMC, da bi vsakršno zvišanje plač zelo hitro močno oslabila njihova visoka obdavčitev, so v ZSSS-ju opozorili, da zniževanja davkov ne sme biti, ker bo to šlo zgolj v korist kapitala.
Številke sindikate demantirajo
Kot smo na Domovini že pisali, trditev, da plače v Sloveniji ne sledijo gospodarski rasti, dolgoročno gledano enostavno ne drži.
Natančneje, drži v dejstvu, da ob hudem padcu države v recesijo leta 2009, ko se je BDP v državi skrčil za 7,8 %, so NETO plače vseeno narasle za 4,7 % in so od takrat do danes vseskozi naraščale, čeprav je vmes Slovenija še dvakrat beležila negativno gospodarsko rast (desni graf - klik za povečavo).
Res je, kot pravijo sindikati, da je država 2015 okrevala od krize in to leto dosegla enako raven BDP kot predkriznega leta 2008.
A povprečna plača v državi je bila let 2015 za 115 € NETO višja kot leta 2008 čeprav je bil BDP v državi na enaki ravni. NETO plače so namreč od leta 2004 do leta 2016 narasle za 46,7 %, BDP Slovenije na prebivalca pa je v istem obdobju zrasel zgolj za 38,6 % (spodnji graf).
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
Rajko Podgoršek
Še en zanimiv vidik. Na Financah se je v debati pojavila zanimiva datoteka. "Osnovni statistični podatki iz odločb odmere dohodnine za leto 2014". Link je tu: www.mf.gov.si/filead...a_2014.pdf
Na grobo nekaj komentarjev iz foruma:
a) Ali to pomeni, da ima pri nas samo 25.000 ljudi nad 2.000 neto?
b) Samo 3.253 ljudi v RS ima letni bruto (v 2014) nad 70.000 EUR. To je na Dunaju (al pa kjerkoli, za Dunaj pač vem) plača Senior consultanta ali Senior banking officerja, ki niti ni nujno vodilni oziroma middle management nameščenec. Kaj šele kaj več. Vse skupi je očitno ena sama revščina
Moj komentar bi bil, da verjetno je ljudi z 2.000 EUR neto vseeno več in vseeno kar nekaj ljudi je bogatih. Ljudje imajo tudi kar nekaj bogastva v premoženju, nekateri imajo parkiranega v tujini. Dokument pa vseeno rezgalja že znano javno tajno: da ima 2/3 ljudi manj kot povprečno slovensko plačo (PP = 1.000 EUR neto) oziroma da je mogoče ljudi pod to mejo celo malce več. Hkrati je kompresija zelo visoka na skali v dokumentu pred in po vrednosti PP večja, kar pritrjuje mojim ugotovitvam iz prakse, da je - predvsem za mlade - efektivno pri nas nemogoče priti do neke konkretne evropske plače. In da bi dvig minimalca BREZ ostalih potrebnih korekcij situacijo glede tega le še poslabšal in povečal občutek brezizhodnosti, pesimizma, vdanosti v usodo naših mladih.
Rajko Podgoršek
Kot zanimivost pa še en relevanten in zanimiv članek iz Financ "Spor o koristih zvišanj minimalne plače se je spet razvnel":
https://www.finance.si/8858857/Spor-o-koristih-zvisanj-minimalne-place-se-je-spet-razvnel
Rajko Podgoršek
Hja težko priti do pravih zaključkov. Moja analiza razmer v Sloveniji bi bila sledeča. V zadnjem letu se soočamo z:
1. pritiski po povečanju plač v obmejnih regijah, kjer je velik faktor služba čez mejo v Avstriji (Štajerska, Koroška, Prekmurje) ali Italiji (Goriška, Obala): https://topjob.finance.si/8858700/Podjetja-z-avtobusi-po-delavce-v-tujino-Danes-ni-vec-brezposelnih-So-le-zaposleni-in-nezaposljivi
2. splošnim pomanjkanjem v nekaterih branžah predelovalne industrije, kjer je veliko povpraševanje po tehničnih profilih:
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vroca-gospodarska-rast-izsusila-ponudbo-delavcev-v-turizmu-in-kovinski-industriji/426894
3. pomanjkanjem visoko specifičnega tehničnega kadra, ki za ponujeno bruto plačo - postavljeno dokaj nad minimalno - noče priti na razgovor oz. delat (primer varilcev pri Akrapoviču za 1.000 EUR bruto):
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/premalo-varilcev-v-crnomlju-akrapovic-placa-250-evrov-ce-mu-jih-zaposleni-najdejo/424258
4. problemom plačne kompresije v Sloveniji, ko so ne samo srednji tehnični profili ampak celo inženirski profili glede plačnih prejemkov skorajda izenačeni z proizvodnimi delavci - primer Gorenja. Veliko takšnih primerov je v času krize pognalo čez mejo cel kup razvojnega tehnološkega kadra, ki se v Sloveniji počuti necenjenega in omejenega s plačno uravnilovko (članek iz leta 2010):
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/zaradi-prenizkih-plac-iz-gorenja-bezijo-mozgani/239165
5. in kot sindikati opozarjajo, navsezadnje imam problem neustrezne razlike med socialnim prejemki in minimalno plačo v gospodarstvu, kjer se ljudem ne splača iti delati za tako nizko plačilo - primer Revoza letos in plača 500 EUR za nočno delo:
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/video-revoz-isce-a-ne-najde-delavcev-za-nocno-izmeno/412521
Torej kaj bi bila rešitev? Če pritrdimo sindikatom, da je minimalno plačo potrebno zvišati je to potrebno narediti drugače, kot je to v začetku krize izvedel premier Pahor. Torej samo zvišanje minimalne plače bi ob puščanju ostalih parametrov povsem istih še okrepilo občutek uravnilovke v Sloveniji in v bistvu povečalo nemotiviranost velikega dela zaposlenih.
Zanimiv komentar je bil na Financah v stilu: v Sloveniji bi morala biti minimalna neto plača 800 EUR ampak obenem bi morala biti neka dostopna medianska neto plača (najbolj široko razširjena plača v populaciji, to ni isto kot povprečna!) za usposobljene strokovnjake med 1.500 in 1.600 EUR neto.
Če bi zasledovali nekaj takega v naslednjih letih bi bilo potrebno poleg dviga minimalne plače potrebno:
1. bistveno zmanjšati dajatve na plače in zmanjšati progresiviteto davčnih obremenitev na plače
2. zmanjšati socialno podporo, da se dodatno stimulira ljudi za delo
V nasprotnem primeru bomo imeli v Sloveniji 700 EUR neto minimalne plače, ter med 800-1000 EUR neto plače za cel kup odgovornih tehničnih profilov, ki bodo povsem nemotivirani za prevzemanje odgovornosti za delo v podjetjih. Predvsem mladina danes plačne uravnilovke ne sprejema več, še posebej pa jo ne sprejemajo ljudje, ki se zavedajo svojih sposobnosti in doprinosa ki ga ima njihovo odgovorno delo. V nasprotnem primeru bo slovenska ureditev mlade še bolj bodisi 1) pognala čez mejo bodisi 2) jih silila v opuščanje redne zaposlitve ter odločanje za kombinacijo sociale in neobdavčene sive ekonomije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.