Sindikati še drugič proti višjim plačam, tokrat za zdravnike

Foto: depositphotos.com

Predstavniki petih sindikalnih central so uresničili svoje grožnje in na ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavne skladnosti desetega protikoronskega paketa. Kot je znano, sindikate moti člen, ki začasno dviguje najvišji možni plačni razred, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki, delujoči v javnem sektorju.

S tem želijo sindikati preprečiti, da bi vlada na kakršen koli način spremenila razmerja med plačami javnega sektorja, brez da za to sami dajo soglasje. V zdravniškem sindikatu Fides so nad dejanjem sindikalnih kolegov ogorčeni in ne morejo verjeti, da gredo pravno državo braniti prav s tem, da so se obrnili proti delavcem.

To je sicer že drugo nasprotovanje sindikatov dvigu plač v Sloveniji v zadnjem času. Kot vemo, nasprotujejo tudi koalicijskemu zakonu o dohodnini, preko katerega bi z dvigom splošne olajšave delovnim ljudem v žepu pustili večji delež plače, saj jih skrbi luknja v proračunu.

V komentarju uredništva ugotavljamo, da gre zaslepljenost sindikatov zaradi a priori nasprotovanja desnosredinski vladi enostavno predaleč. 

Zahteva, pod katero so se podpisali predsednica zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, predsednik Konfederacije javnega sektorja Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, predsednica konfederacije sindikatov Neodvisnost Evelin Vesenjak in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, želi vladi tako preprečiti, da bi dvignila plačni strop za skupino zaposlenih, na katero je poklicno padlo največje breme posledic epidemije covida-19.

Svojo potezo sindikati utemeljujejo s tem, da je vlada s takšnim načinom uveljavljanja zakona obšla predpisani postopek o sprejemanju plač v javnem sektorju in se po mnenju predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja tako “izognila […] obveznemu usklajevanju plač z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja”.

Ob tem sindikati opozarjajo, da so na vlado že pred časom naslovili zahteve po sistemskih pobudah plačne lestvice, kar pa mora po njihovem mnenju potekati skladno z zakonom.

“Spremembe morajo veljati ne samo za zdravnike, temveč tudi za univerzitetne profesorje, raziskovalce in ostale vrhunske poklice. Zelo moteča so dvojna merila,” temu dodaja Štrukelj in izpostavlja tudi 26.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki prejemajo doplačilo do minimalne plače.

“Ni prav, da se razmere spremenijo čez noč samo za skupino, ki ima večji družbeni vpliv,” je še dodal in vlado obtožil da se glede tega vprašanja že več let samo pretvarja, da se stvari spreminjajo. “Vlada je z nami podpisala dogovor, da bodo to reševali, pa se že več kot pol leta nič ne premakne. Vlada se dela, da se pogaja, a potem se čez noč, na nezakonit, nesistemski način, za eno skupino, ki ima resda precej večji družbeni vpliv, stvari spremenijo tako, kot vlada predlaga, in v interventni zakon pretihotapi nekaj, kar tja sploh ne spada.”

Fides: Sindikalni funkcionarji se iz političnih razlogov obračajo proti tistim, ki jih zastopajo

Že pred štirinajstimi dnevi napovedana poteza sindikatov se je včeraj tudi v praksi preselila na ustavno sodišče. To bo tako že kmalu odločalo o tem, ali naj sporni vladni predlog zadrži.

Medtem pa je poteza Konfederacije javnega sektorja naletela na oster odziv v zdravniških vrstah. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES so tako izrazili svojo osuplost “nad nerazumljivo držo sindikalnih voditeljev, ki so se odločili pravno državo braniti prav s tem, da so se obrnili proti delavcem. Gre za nevzdržen konflikt interesov. Sindikalni funkcionarji ne samo zlorabljajo svojo funkcijo v politične namene, temveč gredo pri tem tako daleč, da se obrnejo celo proti tistim, ki jih zastopajo. Danes so vložili zahtevo proti interesom članov FIDES-a. Samo en korak je še potreben, da se bodo dopoldne pogajali za svoje člane, popoldne pa kot ‘zaskrbljeni državljani’ izpodbijali akte, za katere so se dopoldne pogajali.”

Ob vloženi ustavni presoji PKP10 sindikalne centrale po mnenju Fidesa napadajo napačen zakon, saj plač raziskovalcev in znanstvenikov ne omejuje omenjeni interventni zakon, temveč Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa ga sindikati goreče zagovarjajo.

Na stališče Fidesa sta se danes odzvala voditeljica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in šef Pergama Jakob Počivavšek. Sindikalna voditelja pravita, da z zahtevo za ustavno presojo in začasnim zadržanjem možnosti povišanja plač zdravnikom in zobozdravnikom ne nasprotujeta povišanju, sta le proti načinu, kako je bila možnost višanja uzakonjena.

Vlada želi za čas covida nagraditi zdravnike, drugi sindikati pa to rušijo, ker sami nimajo nič od tega

Mineva že skoraj štirinajst let od uvedbe enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Ta je v tem času že ustvaril številne hude anomalije, zaradi česar je potreben korenitih popravkov. Velika težava je zlasti v tem, da so številne plače v njem preslabo ovrednotene, zaradi česar so številni kadri glede na primerljivo stanje v tujini podplačani. A medtem ko bi vlada takšne probleme želela reševati postopno, pa si sindikati prizadevajo, da bi v pogajanjih odprli kar celoten sistem.

Toda takšna pogajanja lahko trajajo več let, njihov izid pa je močno negotov. Prav lahko se zgodi, da bodo na koncu spet zmagale najglasnejše skupine in ne tiste, ki so glede na mednarodne primerjave najslabše plačane in jih hkrati v Sloveniji vse bolj primanjkuje. V prvi vrsti so to zdravniki, na ramena katerih je padlo še breme covid krize. Poleg tega morajo ti v Sloveniji na tedenski ravni oddelati najmanj 48 ur, pa še dežurstva in vse ostalo, drugače bi se sistem že zdavnaj sesul.

Sindikalni kolegi jih sedaj blokirajo, pri čemer ni nepomembno, da gre za začasen poseg v plačne razrede, omejen do konca leta 2022.

Vztrajanje na okopih, ki preprečuje kakršnekoli spremembe, bo težave le še povečevalo. Še naprej se bo namreč nadaljeval beg zdravnikov čez mejo in v zasebništvo. A takšen sistem bo na koncu za delavce, ki so od delovanja javnega zdravstva najbolj odvisni, naposled še dražji. Zmaga sindikatov, ki minirajo vsak ukrep, ki ne bi zagotovil višjih plač tudi njihovim članom, ki so, roko na srce, v tej krizi manj obremenjeni od zdravstvenega osebja, pa tako pirova.

7 komentarjev

  1. G.Štrukeljc je postal varuh državnega proračuna. Zaradi njega bo država prihranila nekaj €. Ljudje, predvsem delavci pa ogromno izgubili.
    Sindikat zagovarja tisto, kar se sprevrača v nasprotje namena sindikalnega dela.
    Ni zdravnikov! Ni problema za zdrave ljudi in tiste, ki lahko obiščejo in dobro plačajo medicinsko oskrbo preko naših meja. Kajne, g. Štrukelj?

    • Opazila sem, da si je Kučanov zet, sicer mag uhljebljavanja, prvak kruhoborstva ter strasten zbiratelj političnih sinekur po načelih negativne selekcije, v letu 2022 na konkurenčnem portalu prislužil nov vzdevek, ki se glasi: Hranimir Brukelj!

      Samo povem in prenesem glas ljudstva….

  2. Pokvarjenost sindikalistov je skoraj tako velika kot njihova nesposobnost. Sprašujem se čemu potrebujemo sindikate? To niso ljudje, ki bi kot je njihova naravna vloga skrbeli za dostojne plače malega človeka, temveč orodje stare levice, ki je vedno prosveto kovala v nebo, konec koncev oni usmerjajo mlade in kot vemo jih usmerjajo v čisto določeno smer. Neprebavljivo je, da te partijske ostaline diktirajo praktično celotno plačno politiko v javnem sektorju, kjer so nič manj kot mali bogovi, lomijo in lomastijo, se nažirajo in mastijo, ter uveljavljajo svoj pogled na demokracijo. So prvi dokaz, da je v Sloveniji ostala partija na ključnih položajih, kjer neodvisno od katerekoli trenutne vlade, rovarijo po svoje. Ogabno. Ne, prosveta ni ekvavilentna zdravnikom. V ničemer. Prosveta ne rešuje življenj. Slovenija se mora očistiti sindikatov, največjih zaviralcev razvoja, kolosalnih dvoličnežev, mlinskega kamna na hrbtu delavca.

  3. Že takrat, ko se je ta enotni plačni sistem uvedel (G. Virant), sem bila mnenja, da je to ena oslarija. Ne moreš tako različnih poklicev stlačiti skupaj v en sam železen birokratski okvir. Tista osebna ocena je pa sploh bedarija, sredstvo za osebno šikaniranje podrejenih s strani šefov in sredstvo za ustvarjanje špetira med zaposlenimi.
    Plačaš pač tistega, ki ga potrebuješ in ki dobro dela. Tako bi moralo biti. Možnost prihranka pa je v zmanjšanju birokracije in odpustitvi tistih, ki na delovnem mestu nimajo za pokazati nobenih rezultatov. To pa lahko naredijo visoko strokovni predstojniki – nikakor tisti, ki so politično nastavljeni. Še dosti dela bo v tem Avgijevem hlevu.
    Trenutno je zdravstveno osebje (zdravniki in medicinske sestre oz. bratje) za vse nas zelo pomembno, zato podpiram namero vlade o zvišanju njihovih plač. Tisti Štrukelj pa doslej še ni drugega naredil kot špetir. Plačo pa ima kolikšno?

Komentiraj