Sindikati proti Hojsu: So sindikalisti že spolitizirani ali želi vlada spolitizirati policijo?

vir: twitter, slovenska policija

Policijska sindikata sta tokrat združila moči in skupno nastopila proti novemu Zakonu o organiziranosti in delu v Policiji, ki ga je pred kratkim sprejel Državni zbor; podprli so ga tudi poslanci Desusa, kar je predsednik stranke Ljubo Jasnič videl kot izdajo.

Sindikata novi zakonodaji očitata politizacijo policije, nekatere določbe naj bi bile po njihovem celo protiustavne, zato bodo na ustavno sodišče vložili predlog za presojo ustavnosti.

Mediji so v preteklem času poročali o domnevni škodljivosti, ki naj bi ji botrovale spremembe. Izpostavljali so predvsem bojazni pred političnim kadrovanjem, ki bi lahko segalo vse do nivoja komandirjev policijskih postaj, pred nadzorom policistov izven službenega časa ter morebitno izgubo avtonomije NPU, ki bo postal organ kriminalistične policije.

Sindikate, pa tudi nekatere strokovnjake, je zmotilo tudi dejstvo, da bo po novem lahko minister kot politična oseba usmerjal potek predkazenskih postopkov, dokler tožilec ne bo podal pisnih navodil; doslej je to lahko opravljal zgolj tožilec. O tem govori 4. člen zakona, ki bo deležen ustavne presoje, prav tako kot tudi 31. a člen, ki omogoča nadzorovanje policistov v prostem času, ter 43. člen, ki policistom prepoveduje opravljati izvoljene funkcije (neprofesionalne županske in podžupanske funkcije na nestrankarskih listah).

Nestrinjanja prišla na dan šele po sprejetju zakona?

Minister Hojs se je 20. oktobra preko tviterja zahvalil sindikatoma, ker sta opravila večino socialnega dialoga. “Še nekaj obljub bomo realizirali,” je dodal, državni sekretar na MNZ Franc Kangler pa je zapisal, da je s tem stavka Policijskega sindikata Slovenije končana, saj je vlada izpolnila dane obljube, kar pa moti KUL koalicijo. Tedaj napetosti še ni bilo čutiti, stališča glede novega zakona med ministrstvom in sindikalisti so se (vsaj javno) zaostrila šele kasneje:

“Gre za popolno izgubo samostojnosti in celo politizacijo državnega organa, predvsem iz naslova absolutne kadrovske podreditve policije politiki,” je za POP TV dejal predsednik PSS Rok Cvetko. Vodja SPS Kristjan Mlekuš pa je povedal: “Nekatere določbe omogočajo popolno politizacijo oziroma lustracijo v policiji.”

Direktor policije dr. Anton Olaj je v izjavi (POP TV) navedel, da se s spremenjeno zakonodajo izboljšuje status policistov ter da podpira sindikalna prizadevanja za pravice zaposlenih. Poudaril je, da očitki s tako izrazito negativno konotacijo niso potrebni, saj škodujejo moralnemu ugledu policije, ter zavrnil očitano politizacijo.

Sindikalisti pa menijo drugače, saj lahko politika po Mlekuševih besedah v kratkem zamenja vse vodje organizacijskih enot (policijskih uprav in postaj), ki ji ne bi bili po volji. Tudi sicer so vodilni mediji v veliki meri napovedovali tako imenovano lustracijo oziroma čistke v vrstah policijskih šefov. Tako Cvetko kot Mlekuš sta v svojih izjavah tudi obtožila Olaja, da ne deluje samostojno, pač pa je le orodje v rokah politike.

Kdo in koliko je v resnici spolitiziran

Na drugi strani pa spolitiziranost sindikatom očita minister Hojs:

Iz preteklosti so znane Hojsove kritike predvsem NPU-ja, glede katerega je v javnosti že pred časom izrazil stališče, da mu je potrebno postaviti objektivna merila. Potožil je nad prevelikimi časovnimi vrzelmi pri najodmevnejših primerih ter nad dejstvom, da nekateri sploh niso bili preiskovani. Takšna “samopostrežba” je po Hojsovih besedah sedaj odpravljena ravno s tem, da NPU sicer ohranja avtonomijo, vendar bo po novem podrejen kriminalistični policiji.

V zvezi s političnim kadrovanjem je notranji minister NPU v preteklosti že povezoval z globoko državo, kar naj bi bil po njegovih besedah razlog za neučinkovitost urada na nekaterih ključnih področjih.

Politika do sedaj res ni imela vpliva na policijo?
Glede na dejstvo, da je ena politična struja dolga leta obvladovala tako rekoč vse družbene podsisteme v Sloveniji, bi težko rekli, da seme politizacije v tem obdobju ni padlo tudi v vrste policije, zato obstaja utemeljen sum, da ministrova namigovanja, da je politizacija v policiji prisotna že sedaj, niso iz trte izvita. Skratka, bilo bi skrajno čudno, če dosedanji politični vladarji na policijo ne bi imeli nobenega vpliva.

Ob tem se torej postavlja vprašanje, ali ni policijsko vodstvo do neke mere spolitizirano že sedaj. Če je, je takšne anomalije potrebno odpraviti. A na kakšen način in s kakšnimi metodami? Tu je potrebna skrajna previdnost, kajti noben represiven organ ne sme nikdar biti neposredno podrejen neki politični opciji. Potrebno je vzpostaviti vzdržen, profesionalen in s politiko neobremenjen sistem.

 

13 komentarjev

  1. Milica z Udbo na čelu je bila udarna pest slovenske komunistične partije, slovenskih komunistov. Najvišji vrh slovenskih komunistov je nastal iz Knoja, ki ga vse bolj odkrivamo kot zločinsko organizacjo. Knoj je začel zločinsko pobijati ljudi že med vojno, po vojni pa je pospravil razredne sovražnike.Torej je bil zločin, če se nisi pokorol partiji. Za tiste, ki ne veste, je bil zločin, če si bil lastnik hiše, ki si jo je zaželel partijski funkcionar in so te miličniki aretirali ter po sodbi ustrelili. To je primer razrednega sovražnika.
    Kar se Janezek nauči, to Janez zna, je stari pregovor.
    Predhodnica Slovenke policije je bila Ljudska milica, katere postopki so biili hudo sporni. Po osamosvojitvi je Ljudska milica menjala ime, Udba je bila razpuščena, kljub temu pa Policija ni doživela popolne katarze. Očitno je v policiji še ostal duh Ljudske milice.To nam izpričujejo mnogi primeri od Titove slike na policijski postaji, do grožnje z ubojem policista, ki je grozil Janezu Janši s smrtjo in je po kratkem suspenzu zopet policist. To nam priča prehod mnogih visokih policistov v vrh politike, seveda v glavnem leve v SD.
    Tudi popolnoma politična in politikantska stališča policijskih sindikatov kažejo na to, da sindikat vodi politiko in ne skrb za dobre pogoje dela v policiji.
    Vskao toliko časa se omenja lustracija, ki bi bila potrebna, da bi se zbnebili kvarnih ostankov bivšega režima.
    Sedanja vlada se je tega lotila resno in želi depolitizirati policijo.
    In zanetila je odpor.
    To je dokaz, da so v Sloveniji še vedno sile, ki upravljajo Slovenijo.
    Presenetljivo pa je, da ti upravljavci, ki uveljavljajo pred vsem svoje interese in pretežno ropajo Slovenijo,kar jim je dokazal Rado Pezdir, imajo številen pristaše( Igor !!), ki jih mafija dobesedno odira in jim odmika Švico v daljno bodočnost, brezglavo podpira.
    Presenetljivo je tudi, da se sindikat upira oblasti, ki izboljšuje razmere v policiji.
    To je politikantstvo, ki ga je potrebno odstraniti iz policije. Policija ni Ljudska milica, ki varuje kriminalce in ščiti partijsko klaso.
    Naj pojasnim še en absurd, pravzaprav neumnoost, ki ste jo bralci bili deležni, ko vam je RTV SLO ,ki joplačujete prala možgane.
    Ob protestih je vrh Slovenske policije spremljal proteste in dajal tudi navodila. To bi po mnjeju nekaterih “strokovnjakov” in sveda tudi RTV SLO bilo nedopustno!!
    Prvovrstna neumnost.
    Minoster s svojo ekipo je neposredno zadolžen z mir v državi.
    Protestniki so najavlili hude nerede in ogrožanje miru.
    Kaj je naloga ministra in njegove ekipe? Da nemire in nerede prepreči z vsemi sredstvi, ki so na voljo. Kako pa naj to izvede? Ja z ukazi policiji vendar.

    • APMMB2, odličen komentar. Ravno razmişljam, kako je mogoče, da se po razkritjih Rada Pezdirja v Sloveniji ni premaknil en sam preiskovalni sodnik in začel s preiskovalnimi postopki. Imamo milico, komunistično tožilstvo in sodişča. Očiščenje je nujno. Večji kot so odpori do očiščenja, bolj je jasno, da te strukture obvladujejo isti ljudje, ki so jih obvladovali v prejšnjem režimu. Spolitizirana policija torej stopa v bran lastne politizacije. Menim, da je nadtopil čas, da se policijski in vojaški sindikat zakonsko prepovesta. Gre za anomalijo, ki je ne pozna nobena demokratična država na svetu, sindikata pa delujeta izključno v prid temu, kar želi nov zak9n prepovedati: k politizaciji obeh organov.

      Bravo minister Hojs, čestitke, čestitke tudi naši operativni vladi, da je ta nujni in prepotrebni zakon kljub nedržavotvornim lumparijem udbokomunističnih strank KUL prepeljala skozi parlament.

      Tudi v sestavi treh strank v koaliciji proti petim udbokomunističnim imamo v parlamentu nadpolovično večino. 3 : 5!

      Si je treba to zapomniti za naslednjič, ko bomo volili.

  2. Levica ima neprekinjeno svoje izvršne kadre v sodstvu, medijih in stratežkih gospodarskih družbah, še iz časa prejšnje države. Samo poglejmo Rtv Slovenija leglo SD stranke, ali pa energetika komandosi iz propadlih strank Zares in Lds.

    Delajo vse da se nebi kaj spremenilo, imamo ugrabljeno državo oholih ljudi, ki so se imeli za bogove v propadli Jugoslaviji. Temu je treba narediti konec.

  3. Policijska sindikata pa tudi vsi ostali niso nobeni sindikati ampak izpostave levičarskega boja za oblast oz. za svoje denarnice. Samo poglejte kako so Koprivnikarju nastavili past, ko je hotel da lenuhi končno začnejo delati. Pa je bil levičar. Ampak delo jim pa smrdi.

  4. Policija, tožilstvo in sodniki so bili in so ostali politična sila v rokah KPS, ki zares ni nikoli sestopila z oblasti, predvsem pa udbaši in ostali Kučanovi “vojaki” delajo in so organizirani kot mafija. Ta zloglasna mafija se je gradila 70 let, zaradi tega ima lovke povsod, tudi v planinskih društvih in šahovskih društvih, da ne govorimo o upokojenskih društvih. Pomislite na upokojene miličnike, ki so v 90% skrajni levičarji. Žal bo komunizem v Sloveniji padel šele čez kakih 20 let, ko Matilda opravi dokončni sestop.

  5. Dzi, ugotavljam, da si ti v naših komentarjih eden
    izmed največjih podpornikov levičarske anarhije pri nas v Sloveniji.
    Večina odločevalcev v naših sistemih in podsistemih deluje še iz časa totalitarnega režima, ki so lojalni političnimi kadrom ponosnih naslednikov ZK zgolj in samo za ohranjanje in krepitev njihovega vpliva na vseh področij življenja in dela. Te težnje so izrazili komunisti
    že ob razpadu Jugoslavije, da si bodo tudi v prihodnje zagotovili izobilje in vse privilegije, ki so ga bili deležni v preteklosti, tudi za njihove potomce.
    Torej, zato takšen strah pred desno-sredinskim vladam, ki želijo vspostaviti pravične in pred zakoni uravnotežene pogoje življenja za vse državljne naše domovine neglede na politično, versko in ideološko pripadnost, zato pa, kot že velikokrat rečeno, Bog nam daj še čimveč Hojsov, JJ, Toninov in podobnih.
    Kolega, kaj ti ni jasno, ptički že čivkajo, da je vrh policije podrejen levi politiki že 30 let, kar pa predstavlja pravtako resno grožnjo demokraciji in vladavini prava, je pa splošno znano, da levičarji vse svoje kriminalne rabote pripisujejo desno politiki, naravnost noro in smešno.

  6. Kot vemo, ja bila v času diktature ZKJ/ZKS v SFRJ zakonodajna, izvršna in sodna veja oblasti monolitni ter pod absolutno “komando” edine dovoljene ter absolutno nadrejene politične stranke ZKJ/ZKS kot avantgarde “delavskega razreda” in najbolj pooblaščene uresničevalke “znanstvenega socializma”. “Jeklena pest ZKJ/ZKS” pa so bile oborožene sile: JLA s KOS, TO RS, Ljudska milica s SDV/UDB.
    S plebiscitarno izglasovano osvoboditvijo od komunistične diktature SFRJ ter z osamosvojitvijo, demokratizacijo in večstrankarsko politično pluralizacijo v RS smo sicer prišli do demokratične in politično pluralne (volilne) prenove in osvežitve na ravni avtonomne zakonodajne in avtonomne izvršne veje oblasti.
    Zaradi institucije “stalnega mandata sodnikov” pa je ostala nedotaknjena sicer načeloma avtonomna, a z nazadnjaško kontinuiteto zaznamovana sodna veja oblasti, ki je s starimi sodniškimi kadri in njihovo tradicionalno doktrino iz obdobja eno-partijske diktature vse bolj zaostajala za potrebami sočasne demokratične in politično pluralne družbene prenove.
    Novi kadri so sicer naravno obetali postopno notranjo prenovo in demokratizacijo ter uskladitev avtonomne sodne veje oblasti in tožilstva z veljavnimi demokratičnimi ustavnimi normami ter zakonodajo. A mnogi primeri iz trde in krute vsakdanje prakse dokazujejo, da so na sodiščih in na tožilstvu še vedno v večini in v oblastni premoči t. i. “stare sile”, ki prevladujejo med funkcionarji in ključnimi odločevalci, zaradi česar je zaostanek sodne in tožilske prakse za veljavno ustavo, zakonodajo ter univerzalnimi temeljnimi človekovimi svoboščinami in pravicami vse bolj očiten in splošno moteč.
    Poljski in madžarski primer poskusa demokratičnega obračuna legalne in legitimne politične oblasti “s starimi silami kontinuitete” na sodiščih je doživel v državah in političnih strankah zahodne Evrope oz. v starih članicah EU popolno nerazumevanje ter celo nasprotovanje, utemeljeno na nerazumevanju za vsakršno poseganje njihove razvite zakonodajne in/ali izvršne veje oblasti na področje avtonomnega pravosodja.
    A izključujoči kritiki z zahoda Evrope ne povedo, kdo in kako naj zamenja kontaminirane sodnike in tožilce, ki so v komunističnih diktaturah zvesto sledili partijskim direktivam ter dosledno uresničevali diktaturo vladajoče partijske elite nad veljavno ustavo, vladavino prava ter nad “delavskim razredom”, v imenu katerega so lažno izrekali svoje kot da avtonomne raz-sodbe.
    Ali je mogoče legalnim in legitimnim izvoljencem ljudstva v parlamentu katere koli ustavne in demokratične države med današnjimi polnopravnimi članicami EU odrekati pravico do razvojno pozitivnega poseganja v načeloma avtonomno sodno vejo oblasti, kadar gre za odstranjevanje doktrinarno starih in preverjeno ter dokumentirano nedemokratičnih kadrov, ki so se v preteklosti s svojimi sodnimi odločitvami trajno pregrešili proti mednarodno veljavnim temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam?
    Podobno neprijetno vprašanje, pred katerim so avtonomni zakonodajni, izvršni organi oblasti ter avtonomni organi tožilstva in sodišča v vseh državah nekdanjega sovjetskega totalitarnega režima, se zastavlja tudi funkcionarjem in javnim uslužbencem na Policiji, v Sovi, v SV …, kjer so po mnogih dogodkih iz vsakdanjega življenja očitno še vedno navzoče “skrite” ali le začasno “potuhnjene sile”, prejšnjega nedemokratičnega režima ter prejšnje vodilne monolitne politične sile – ZKS, ustrezno “preetiketirane” v neformalne interesne podpornike strank opozicijskega “kartela KUL” (LMŠ, SD, Levica, SAB).
    Dejstvo je, da se vprašanje neprimerne “politizacije” državnih organov SV, Policije, Sove, FURS … postavlja v ospredje vselej in izključno le takrat, kadar začasno prevzame oblast desno-sredinska koalicija pod vodstvom največje parlamentarne stranke SDS.
    Kar že samo po sebi potrjuje dejansko stanje, po katerem imajo v Policiji, SV, Sovi, Fursu … tradicionalno prevlado kadri z levega parlamentarnega spektra oz. podporniki aktualnega opozicijskega kartela “štirih jezdecev apokalipse”, ki preko tradicionalno levičarskih sindikatov vselej znova sprožijo medijsko negodovanje in nasprotujejo vsakršnim poskusom demokratizacije in naprednih reform v skladu s svojo obrambno strategijo ohranjanja družbenega “statusa quo” za vsako ceno in vsemu navkljub. Seveda se utemeljeno zastavlja vprašanje pravice do sindikalnega združevanja državnih uslužbencev v vojski in policiji ter do njihovega morebitnega parcialnega sistemskega ogrožanja suverenosti, javnega reda in miru v državi, za katere obrambo so ustanovljeni, plačani ter po veljavni ustavi in zakonu prvi profesionalno poklicani, zavezani in pristojni.

  7. Javni sektor, skratka vsi, ki se napajajo iz državnega proračuna – NIMAJO KAJ OPLETATI S SINDIKATI. V policiji imajo kar dva sindikata???
    V EU so zagovorniki tega, da javni uslužbenci SPLOH NE SMEJO BITI ČLANI N O B E N E G A SINDIKATA, ker so njihovi prejemki ZAGOTOVLJENI s strani države.

    Pri nas je praksa, da bi vse javne službe grizle roko, ki jih hrani. Noro, skratka, noro, tako kot marsikaj v naši mali domovini. Najbolj se razburjajo tisti, ki so preskrbljeni in to ne slabo. Pa še preveč jih je.

    Se kdo vpraša, zakaj v realnem sektorju ni stavk? Še tisti sindikalisti, ki uspejo prepričati delavce v članstvo, se borijo PROTI ZVIŠANJU PLAČ! Pa ne vedo zakaj? Kdo je tukaj nor – tisti, ki take sindikaliste plačuje ali tisti, ki te revčke zastopa???

Komentiraj