Sindikati ponovno proti fleksibilizacji trga dela. A nemški primer jih postavlja na laž

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrstvo za delo načrtuje modernizacijo Zakona o delovnih razmerjih. Pri tem največ kritik leti na spremembe v zvezi z razlogi za odpoved delovnega razmerja.

Trg dela v Sloveniji je namreč eden najbolj rigidnih na svetu, kar je cokla konkurenčnosti gospodarstva, zato ga želi vlada narediti nekoliko fleksibilnejšega.  

Delovni osnutek dokumenta, imenovanega Za dostojno delo, omenja nove razloge za prekinitev delovnega razmerja. To bi sedaj bilo mogoče tudi zaradi porušena zaupanja med delodajalcem in delojemalcem, ali zaradi medsebojnega neujemanja.

Slednja sta močno razburila sindikate, ki napovedujejo demonstracije, stavke in celo referendum.


A nemški primer demantira njihove strahove in trditve, da bi lažje odpuščanje pomenilo nižjo socialno varnost in večjo brezposelnost. Z znamenitimi Hartzovimi reformami med letu 2003 in 2005 je socialdemokratska vlada Gerharda Schröderja ozdravila "evropskega bolnika" ter postavila temelje za državo z močnim gospodarstvom in eno najnižjih brezposelnosti v EU.

Eden glavnih ukrepov Nemcev je bil prav fleksibilizacija trga dela.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na današnji tiskovni konferenci izrazila ostro nasprotovanje omenjenim vladnim predlogom za fleksibilizacijo trga dela.

“Če bi uvedli takšna razloga za odpoved, bi lahko delodajalci praktično kadarkoli metali zaposlene na cesto,” je ocenil Dušan Semolič, izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko pa je dodal, da "to pomeni dejansko konec zaposlitev za nedoločen čas."

Po trditvah sindikalistov naj bi ideja v Sloveniji poglobila revščino, v državni upravi bi se kadrovalo politično, obenem pa delodajalci po njunih besedah ne bodo na novo zaposlovali.

Zorko je še dejal, da fleksibilnost ne pomeni večjega blagostanja, večjih prihodkov za zaposlene in več delovnih mest.

Dušan Semolič in Branimir Štrukelj sta v primeru sprejetja tovrstnih ukrepov zažugala s skupno splošno stavko javnega in zasebnega sektorja.

Nemci z lažjim odpuščanjem zagotovili višjo zaposlenost


Danes je Nemčija simbol za uspešno in fleksibilno evropsko gospodarstvo, brezposelnost na državni ravni pa je najnižja v Evropi, 5,3 odstotna (med mladimi 7,7 %).

A temu ni bilo vedno tako. Še leta 2005 je bila situacija v Nemčiji popolnoma drugačna. Država je imela kar 11,3% brezposelnost, za časa tedanje konjukture eno najvišjih v EU.

V naslednjih letih pa je prišlo do velikega preobrata, glede katerega so si finančni strokovnjaki enotni, da je posledica predvsem dveh dejavnikov. Eden od teh je povečana fleksibilnost trga dela, ki jo je z izpeljavo strukturnih reform omogočila levo-sredinska Schröderjeva vlada.

Reforma je temeljila predvsem na poenostavitvi odpuščanja za delodajalce. To je hkrati zmanjšajo tveganje ob novem zaposlovanju, da bodo ob morebitnem poslabšanju poslovnega okolja podjetja ostala pod pritiskom bremena viška težko odpustljive delovne sile.

Reforma je tudi zrahljala pravila dela za polovični delovni čas ter dela za določen čas. Predvsem prvo se je po reformi močno razširilo, saj Nemcem polovično delo ustreza, da lahko v preostalem času denimo skrbijo za otroke in družino.

Predvsem zaradi lažjega odpuščanja je trg dela zaživel, delodajalci pa so odpirali številna nova delovna mesta v zavedanju, da se lahko v primeru poslovne krize z zmanjšanjem stroška dela hitro prilagodijo, ob boljših časih pa delovno silo tudi hitro pridobijo.

Trg dela se je na to odzval izjemno pozitivno in ob poostrenih pogojih na Zavodu za zaposlovanje, kjer se delavci niso mogli več izogibati prostim priložnostim za delo, je brezposelnost v nekaj letih padla kar za 6 %, svetovni gospodarski krizi navkljub.

Kancler Schröder je zaradi reform sicer izgubil naslednje volitve proti Angeli Merkel. Tako kot vsaka vlada v Sloveniji, ki se loti fleksibilizacije trga dela, je namreč doživel hude kritike in napade, a je iz vsega skupaj dolgoročno izšel kot moralni zmagovalec.

Prav zaradi njegovega paketa reform je namreč Nemčija komajda občutila gospodarsko krizo leta 2009, saj je nanjo že bila ustrezno pripravljena.

Gerhardu Schröderju danes pozitivno vlogo pri gospodarskem vzponu Nemčije priznavajo tako sopotniki, strokovnjaki kot tudi mnogi politični nasprotniki.

KOMENTAR: Uredništvo
Slovenija potrebuje vlado, ki bo sindikatom rekla NE
Ne samo vse večje zaostajanje Slovenije v gospodarskem razvoju glede na konkurenčne države, ampak tudi izkušnje iz tujine nazorno kažejo izjemno škodljivo vlogo slovenskih sindikatov, ki jim pri nas uspe zrušiti praktično vsako resno strukturno reformo. Kot smo ugotavljali že večkrat, je njihova moč povsem nesorazmerna z realno podporo, ki jo imajo v obliki delavske participacije ali zaupanja ljudi; prva je namreč vse nižja, v javnomnenjskih raziskavah pa se sindikati uvrščajo na dno lestvice zaupanja v institucije. A do sedaj v Sloveniji še nismo imeli vlade, vključno s prvo Janševo, ki bi bila sposobna sindikatom reči NE. Politiki so se še vedno pragmatično uklonili njihovem pritisku, v zavedanju, da se jim lahko zgodi podobno kot kolegu Schröderju v Nemčiji; izbris iz političnega prizorišča, saj za sindikalnimi cilji pri nas trdno stoji tudi medijski mainstream. Za nujne spremembe v Sloveniji mora zato politiki biti v prvi vrsti nor, kot v svoji knjigi pravi krščanski demokrat Matej Tonin (a hkrati ne pove, če to norost pripisuje sebi). V aktualni vladi se morda zdi, da je vsaj kanček poseduje minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki pa v Don Kihotovskemu boju z mlini na veter v družbi političnih pragmatikov in utopičnih socialistov ostaja preveč osamljen. Zato je scenarij vladnih predlogov v smer fleksibilizacije trga dela predvidljiv. Kot že nekajkrat pred tem bodo romali nazaj v predal, v neskončno pričakovanje političnega norca, ki bi jih enkrat za spremembo vzel smrtno resno. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike