Vir: Celje.info

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je včeraj sporočila, da so začeli priprave na splošno stavko, s čimer želijo preprečiti, da bi vlada v sedmi protikoronski paket vključila zamrznitev minimalne plače, ki bi se sicer z januarjem morala dvigniti na 1050 evrov bruto.

Zaenkrat sicer še ni dokončno jasno, ali bo sedmi sveženj protikoronskih ukrepov zamrznitev minimalne plače res vseboval. Podjetniki sicer zaradi epidemije, ki jih je pahnila v težave, prosijo za razumevanje in predlagajo prestavitev dviga minimalne plače. Na Domovini smo spregovorili z ministrom za delo Janezom Ciglerjem Kraljem, sindikalistom Branimirjem Štrukljem, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Brankom Mehom in predsednikom Kluba slovenskih podjetnikov Juretom Knezom.

Sindikati očitajo vladi, da je pokopala socialni dialog

Predsedstvo konfederacije sindikatov javnega sektorja je na včerajšnji izredni seji sklenilo, da začnejo priprave na splošno stavko, ki jo bodo uporabili, da preprečijo uveljavitev zamrznitve minimalne plače. Vladi očitajo, da v pripravo ukrepov vključuje delodajalce, sindikatov pa ne, da je pokopala socialni dialog in da namerava spremembe uveljaviti z »aroganco oblastniške moči«.

Med predlogi za PKP7 naj bi bil tudi predlog za zamrznitev dviga minimalne plače, ki bi glede na osnutke zakona lahko začel veljati z novim letom. Sindikati vladi očitajo, da v dogovoru z delodajalci zlorablja epidemijo za odstop od zakonsko dogovorjenega dviga minimalne plače.

Tudi dvig minimalne plače je bil sprejet mimo socialnega dialoga, z oblastniško močjo tedaj nadkoalicijske Levice

Državni zbor je novelo zakona o minimalni plači sprejel na predlog Levice decembra 2018, brez soglasja socialnih partnerjev. Novela zakona je minimalno plačo s tedanjih 842,79 € bruto (638 € neto) v letu 2019 dvignila na 886,63 € bruto (667 € neto). V letu 2020 se je po tem zakonu minimalna bruto plača dvignila na 940,58 €, kar znese 700 € neto, brez dodatkov.

Za leto 2021 in kasneje zakon predvideva novo formulo izračuna minimalne plače.  Po novem bo ta znašala vsaj 20% in ne več kot 40% več, kot znaša izračun minimalnih življenjskih stroškov. Ti se računajo vsakih pet let in po izračunu iz leta 2017 znašajo 613 € za odraslo samsko osebo. To bi pomenilo dvig minimalne neto plače vsaj na približno 735 €, dvig minimalne bruto plače pa na približno 1050 €.

Sindikati sicer vlado že več mesecev pozivajo, naj ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki je predviden za leto 2023, izvede že letos, a se vlada zaenkrat za to ni odločila. Sindikati so prepričani, da bi ponoven izračun ta znesek še dvignil. Točnega podatka o številu prejemnikov minimalne plače Slovenija od lani ne beleži več, po oceni Eurofunda pa je takih približno sedem odstotkov zaposlenih oz. 61.800 ljudi.

Razmerje med minimalno in povprečno plačo se v Sloveniji sicer stalno zmanjšuje. Leta 2000 je minimalna plača znašala 40,3 % povprečne, leta 2010 45,4 % povprečne, leta 2019 pa že 50,6 % povprečne slovenske plače. Rast minimalne plače je leta 2009 presegla rast produktivnosti.

Štrukelj: Če da država 780 milijonov za orožje, je zamrznitev minimalne plače perverzna

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj na Twitterju sicer zapisal, da pogovori na ESS glede PKP 7 še potekajo in da vlada ni niti prejela, kaj šele sprejela uradnega predloga.

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za Domovino povedal, da je stavka vezana na umik zamrznitve dviga minimalne plače iz PKP 7. Ukrep je po Štrukljevih besedah že ob predstavitvi šestega paketa napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. »Nepravično je, da bi bili kaznovani najšibkejši,« je Štrukelj utemeljl zahteve sindikatov in dodal, da dvig ne bi bistveno vplival na izdatke, še posebej ob vseh izdatkih, ki jih je država že namenila za reševanje krize.

»Glede na to, da ima država 780 milijonov evrov za orožje, se nam zdi zamrznitev minimalne plače perverzna,« je dodal Štrukelj. Stavka po njegovih besedah še ni izglasovana. Začeli so s pripravami nanjo, čaka pa jih še več aktivnosti do njene dejanske izvedbe.

Podjetniki prosijo za razumevanje in upajo na odlog dviga minimalne plače zaradi epidemije, želijo si tudi znižanja davčnih obremenitev plač

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh je za Domovino poudaril, da »obrtniki in podjetniki pričakujejo, da za dostojno delo ljudje morajo dobiti dostojno plačilo za dostojno življenje«. Zavedajo se tudi, da so pridobljene pravice za delavce pridobljene, prosijo pa za razumevanje za stisko podjetnikov in obrtnikov, ki jo je prinesla epidemija.

Zato upajo na prestavitev dogovorjenega dviga minimalne plače za eno leto oz. vsaj nekaj mesecev, dokler se gospodarstvo ne  začne pobirati iz epidemije. Pričakujejo tudi dogovor s sindikati v to smer. Je pa dejal, da je zaradi tega predloga tako on kot njegova družina prekela več groženj s smrtjo.

Dodal je, da je jasno, da ljudje z 700 ali 800 evri ne morejo živeti in opozoril, da zaradi krize, ki jo prinaša epidemija po anketi obrtno-podjetniške zbornice kar tretjina podjetnikov razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti. Rešitev vidi v zmanjšanju prispevkov na plače, ki so najvišji v Evropi in dodaja, da so v tem primeru podjetniki pripravljeni znižanje davkov v celoti prenesti na delavce, saj se zavedajo, da je zadovoljen delavec lojalen podjetju. Obrtniki si prizadevajo tudi, da bi vlada sprostila omejitve in omogočila odprtje dejavnosti, kjer je majhna verjetnost okužb.

Jure Knez: Dvig minimalne plače bi prinesel tudi druge podražitve

Na dejstvo, da je bil zakon o minimalni plači pisan v drugih časih, časih konjukture in razvceta, ki jih je letos zamenjala globoka zdravstvena in gospodarska kriza, je opozoril ustanovitelj podjetja Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez.

»V tem času zagotovo nihče ne bi pomislil na dvig minimalne plače, saj to po ocenah pomeni izgubo do deset tisoč delovnih mest. Očitek, da socialni partnerji niso vključeni v dialog, ni smiseln, saj že sam zakon o dvigu minimalne plače ni bil usklajen v ekonomsko socialnem svetu.«

Knez je opozoril tudi na težave, ki jih bo dvig minimalne plače prinesel, kot so podražitve storitev najbolj ogroženim skupinam, na primer oskrbnina v domovih upokojencev. »Vsi si želimo čim višjih plač, nujno pa moramo skrbeti za ohranitev delovnih mest, zato je moje mnenje, da je zamrznitev do ponovnega razcveta gospodarstva v tem trenutku najbolj smiseln in nujno potreben korak.«

Janez Cigler Kralj: Sem za dialog, prilivanje olja na ogenj v teh razmerah ni dobro

Minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj za Domovino ocenil, da potrebe po stavki ni. Vlada je namreč sprejela številne ukrepe za zaščito delavcev, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

»Na potrebe in stiske ljudi se tako na ministrstvu kot v vladi odzivamo hitro in učinkovito. Predlagani zaščitni ukrepi s strani MDDSZ so bili sprejeti dobro in dejansko v celoti usklajeni s socialnimi partnerji. Tudi ukrepi iz drugih resorjev so dobili pozitivne odzive in so bili večinoma sprejeti z visoko stopnjo konsenza med socialnimi partnerji,« je še dejal Cigler Kralj.

Seznanjen je tudi z željami tako delodajalcev o zamrznitvi dviga minimalne plače, kot delojemalcev o ponovnem preračunavanju življenjskih stroškov. Glede tega podpira razpravo socialnih partnerjev. »Zato sem podprl predlog delodajalcev, da socialni partnerji o minimalni plači razpravljamo na izredni seji Ekonomsko socialnega sveta, s čemer pa se predstavniki sindikatov niso strinjali.«

Na ministrstvu pravijo, da usklajevanja glede PKP 7 še potekajo, zato tudi niso niti potrdili, niti ovrgli, ali je predlog za zamrznitev minimalne plače vključen v osnutkih novega zakona. Glede očitkov glede socialnega dialoga pa minister Cigler Kralj pravi: »Sam sem vedno pripravljen na dialog s socialnimi partnerji. Dejstvo je, da je koronakriza v vse nas vnesla kar nekaj tesnobe in strahu. Ljudje se bojijo za izgubo delovnih mest, za ekonomsko eksistenco. Prilivati olje na ogenj v teh razmerah, nikakor ni dobro. Mislim, da čas ni primeren za merjenje moči in da moramo stopiti skupaj, premagati covid, da bi lahko čimprej spet normalno živeli.«

Razmere v gospodarstvu so danes drugačne kot konec leta 2018

Epidemija je prizadela vse Slovence, a težko bi rekli, da je prizadela delavce bolj kot podjetnike. Ali delajo, ali pa prejemajo 80% nadomestilo za čakanje na delo, ki ga financira država. Hkrati so se prav zaradi epidemije mnogi stroški gospodinjstev tudi zmanjšali (bencin, manj nakupovanja, odpadajo stroški za zabave, pijače v lokalih … kar pri večini presega višje stroške elektrike in več nakupljene hrane zaradi kuhanja doma, morda celo dodatne investicije v informacijsko tehnologijo, ki omogoča delo in šolanje od doma in je načeloma enkratni strošek).

Pravzaprav je epidemija najbolj prizadela tiste, ki so zaradi nje ostali brez dela, teh pa bo ob dvigu minimalne plače (ob kombinaciji krize zaradi epidemije) več, ne manj.

Govorjenje o mrtvem socialnem dialogu je, še posebej ob dejstvu, da je bil tudi dvig minimalne plače sprejet mimo njega v bistveno drugačnih časih, ko je bila Slovenija sredi gospodarske rasti in prosperitete tisto, ki se zdi še najbolj perverzno, še posebej ob dejstvu, da so pogovore po navedbah ministra zavrnili sindikati, ne vlada. Vsekakor bolj kot pa prošnja po odlogu dviga za eno leto s strani podjetnikov. Dvig minimalne plače pa ne vpliva samo na 7 % zaposlenih, ki jo prejemajo, saj podre razmerja med plačami v kolektivu. Zdi se, da gre pri sindikatih bolj za politični boj, kot pa za resno skrb za delavce, zato je poziv k dialogu in umirjanju strasti vsekakor na mestu.

15 KOMENTARJI

  1. Javni sektor je nujno prepoloviti, saj ga večjega na število delavcev v privat sektorju nikjer na svetu ni. Potem se preostalim lahko tudi plače zvišajo.
    Naj se dogovorijo med sabo kdo gre na cesto. V privat sektorju manjka na tisoče poštenih delavcev, ki jih je potrebno sedaj uvažati s Kosova, Romunije,… Pridnim zato službe ne bo težko najti. Lenuhom bo pa tudi v javnem sektorju prej ali slej odklenkalo. Podjetja v rokah tajkunov vedno bolj dihajo na škrge in tako velikih stroškov javnega sektorja ne bodo več plačevali.

    • Aleš, točno tako.
      Z dvigom minimalne plače se navzgor poruši celotna struktura, saj se preostalim plače ne zvišujejo.
      Nič nimam proti dvigu minimalne plače, me pa moti, da se ne usklajuje sorazmerno.
      Še malo, pa bodo vsi na minimalni plači, kar pa ni motivacija za dobro delo.

      • Razumem, da je to sarkazem, pa vseeno: ne. Delodajalec je v osnovi močnejša stranka od delojemalca in kot nas uči zgodovina, bi takšna ureditev hitro iztirila v nekaj kar bi bilo podobno zgodnjemu kapitalizmu. Mislim, da si nihče ne želi povratka v takšno družbo.

        Minimalno plačo je potrebno pravilno uravnotežiti tako da se ne podre 1.struktura plač (to nas vodi v uravnilovko, iz katere najsposobnejši in najproduktivnejši bežijo, ker ne morejo zaslužiti več, kot manj sposobni in manj produktivni) in 2. da plače ne presežejo produktivnosti, ker sicer postanemo nekonkurenčna družba iz katere investicije bežijo.

        Na drugi strani prenizka minimalna plača pomeni, da ne izkoriščamo dovolj potenciala potrošnje kot enega od stebrov gospodarske rasti.

        Kot rečeno, menim, da sedaj, ko smo tik pred izbruhom recesije, ni pravi čas za višanje minimalne plače.

    • Igor – Sem proti in menim, da bi morala biti minimalna plača določena panožno in ne na nac. nivoju.
      Se pa obenem pridružujem mnenju Štajerke in SpinM. Če bi imeli motivacijo, da se delodajalci in delojemalci sami zmenijo v nekem ustreznem pravnem okviru, bi bili dobri delavci krepko bolj nagrajeni; nobenemu namreč ni v interesu da izgubi dobrega delavca.

      • Rokc, točno tako.
        Mnogi delodajalci dajejo delavcem, s katerimi so seveda zadovoljni, še dodatek – pogosto “na roko”. Da se izognejo obdavčitvi. Žal je to tako, ni prav, ampak tako je. Tega pa ne dobijo vsi.
        Uravnilovka v Jugoslaviji je bila 1 proti 3. Če pa si bil “organiziran” s članstvom v partiji, pa si kar lahko nemudoma napredoval. Zato pa je toliko firm šlo v maloro, ker so prišli na vodilna mesta cepci. Hvala lepa. Zato pa je bila storilnost na psu. Tisti, ki so želeli več, ker so preprosti bili bolj inovativni in delovni, so tvegali prebege čez mejo v tujino. Takrat se je na meji streljajo. Komunisti niso dovolili da bi jim sužnji rdeče zvezde bežali. Ne, ne, to pa ne. Iz komunističnega raja si lahko odšel samo v krsti.

        Sedaj je pač malo drugačna muzika! Vse hvaležne častilce in že potomce “rdeče zvezde” so v teh letih zaposlovali v javnem sektorju, ki se je tako razbohotil, da je totalno neučinkovit. PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA!

  2. Zadeve se zaostrujejo. Očitno se je med pučiste vmešalo ustavno sodišče.
    Pa to ni dovolj. Poleg Erjavca, so proti vladi vključili še sindikate. To je zadnje orožje.
    Zaenkrat sindikati še ne smejo na cesto, takoj ko pa bodo za to podani pogoji, bodo ceste polne in zaslepljeni delavci se bodo začeli boriti proti sebi in svojim interesom.
    Ko bodo uspeli in vrgli vlado, se bdo na oblast zavihteli mafijci s svojimi lutkami, ki bodo omogočile brezkompromisno ropanje.Tako se dogaja že dobršen del obstoja Slovenije. Začel je s tem nedoločni Drnovšek, anemična lutka, ki je dopustil, da se je mafija spočela in dodobra okradla državno premoženje. Sledil je Pahor, ki je dopustil da je mafija izpraznila banke, kar je dokončno sanirala Bratuškova, ki je nakradeno prkrila z dragimi krediti, ne da bi raziskala, kdo je pokradel denar.
    Sledilia sta Cerar in Šarec, ki sta anemično spremljala uspehe preiskovalnih komisij, ki so razkrile ropanje bank, zdravstva in TEŠ6. Nič se ni zgodilo in kriminal se počasi utaplja.
    Janša postaja vse nevarnejši, saj skuša rušiti trdnjave, ki ščitijo kriminal in hkrai razkriva rajske vrtičke priviligirancev, ki lepo živijo na račun proračuna.(STA in Bojan VeselinoviĆ)
    Zapira pipice iz katerih curijo proračunski denarci in napajajo priviligirance.
    To je nedopustno, zato postaja madfija vse bolj nestrpna, in kot vidimo vsak teden vključi nov ešalon pučistov.
    Prav neverjetno je da so se med njimi znašli ustavni sodniki. Če to objavijo v tujini, bodo mislili, da gre za znastveno fantastiko. Pa je popolnoma res, gre za slovensko varinato vladavine prava.
    Zadeva pa postaja resna saj, ko se bodo razmere sprostile, bo redeča mafija na ceste poslala 200.000 glavo množico javnih uslužbencev, študentov in dijakov.
    Takrat bo zavrelo in delavci bodo končno poraženi z upokojenci vred.
    Od silnih priborjenih milijard iz Evrope bo mafija pobrala svojio “desetino”.
    Koliko bo znašala desetina še ni mogoče predvideti, saj pri mafisjki računici ne veljajo pravila ulomkov.
    Če zmaga mafija se Sloveniji slabo piše. Predvidena kriza se bo poglobila, saj bo poleg kovid krize potrebno izplačti še mafijo.
    Mediji bodo menjali ploščo. Namesto strašenja z groznim Janšo, bodo peli blagoglasne pesmice o svobodi in blagostanju, hkrati pa bo mafija na debelo kradla.
    Tudi Igor bo dobil kakšno drobtinico več.

  3. Dvig minimalne plače bo prinesel delavcu 35,00 Eur višjo plačo, državi pa 100,00 Eur ali celo več davkov in prispevkov.
    Veleumna vlada pa niti ne pomisli, da bi na primer dvignila neto minimalno plačo, davke in prispevke pa pustila takšne kot so sedaj, kaj šele, da bi jih znižala.

  4. Saj je Lidija Jerkič v imenu rdečih sindikatov prva razglasila, da se sindikati ne nameravajo pogajati o zagotovljenem dvigu minimalne plače. Skupaj z Branimirjem Štrukljem na čelu konfederacije sindikatov javnega sektorja vztrajno in zavestno ignorirata ter populistično prezirata popolnoma spremenjene gospodarske, socialne in zdravstvene razmere ter trmoglavo vztrajata pri dogovoru s prejšnjo vlado, sklenjenem na osnovi gospodarske konjukture in bistveno ugodnejših gospodarskih ter socialnih razmer.
    Videti je, kot da bi politični voditelji tradicionalno rdečih sindikatov hoteli le še zaostriti družbena nasprotja v imenu stare revolucionarne doktrine: “Slabše kot bodo razmere za ljudstvo, večje bodo možnosti za našo revolucijo in totalitaren prevzem oblasti!”
    Stara plošča, ki ne skriva zgodovinskega spoznanja, da so bili tisti, v imenu katerih so samooklicani ideologi in aktivisti “delavske” revolucije pošiljali množice v mesoreznico nasilja, trpljenja in smrti, vselej nazadnje poraženci in žrtve.

  5. Ko tolčete čez javni servis in davke, me najbolj zmoti dejstvo, da VEDNO pozabite povedat kaj vse ta javni servis naredi za vas….saj razumem. Samoumevni smo! In ja, lenuhi.
    No, jaz sem vam vseeno hvaležna, da s svojimi davki financirate tudi mojo plačo, ki ni bog ve kaj. In na tem mestu naj povem,da nisem lenuh in da se vsak dan trudim dati vse od sebe ljudem, ki jim služim kot del javnega servisa. In da vam izstavim popoln račun…za kofetkanje in čvek v službi nimam časa…še od doma delam za službo…in pod masko sem 8 ur na dan, če bi slučajno koga prijelo jamrati, ker mora za eno uro z njo v trgovino.
    In hvaležna sem tudi gospodarstvu, ki uspešno dela.
    Zavedati se moramo , da ne moremo drug brez drugega, da smo povezani. Da se potrebujemo.

  6. V bistvu je tako kot pravi Aleš. Kot rezultat socialistične miselnosti smo zamenjali vzrok in posledico. Ni mogoče pavšalno trditi, da je sedanja minimalna plača dostojna in primerna. Problem je, da si večje ne moremo privoščiti. Zakaj
    1. Javni sektor je predimenzioniran v odnosu na delež podjetništva in gospodarstva , ki edino ustvarja neposredno dodano vrednost iz katere se črpajo tudi sredstva za plače javnega sektorja.
    2. Zakaj je delež tistih, ki ustvarjajo novo vrednost premajhen:
    a. V javnem sektorju so plače višje kot v privatnem, zato veliko ljudi teži v zaposlovanje v JS namesto, da bi bili motivirani za samozaposlitev, odpiranje podjetij in zaposlovanje v gospodarstvu.
    b. V javnem sektorju so posledično zaposleni bolje izobraženi in bolje informirani obenem pa so bližje vzvodom oblasti-zato imajo večjo pogajalsko moč in moč dokazovanja, da jih je še vedno premalo.
    c. ker kot sem že napisal se bolj splača biti brezposeln kot biti na trgu kjer namesto, da bi od države prejemal, moraš poleg zase delati in skrbeti še za preobsežen javni sektor.
    d. Ker imamo prenormirano in posledično zbirokratizirano državo. Novi in novi predpisi zahtevajo, od vrste dovoljenj, soglasij, kontrol, država tako zavira razvoj gospodarstva in s tem zmanjšuje delež sredstev za plače javnega sektorja.
    e. ker je javno enako državno in je že zaradi pravil kadrovanja manj uspešno organizirano in racionalno v porabi. Večji kot so skupni stroški poslovanja manj je sredstev za plače.
    Rešitev projekt debirokratizacije in decentralizacije !!
    Čakamo, a kaže da debirokratizacija, deregulacija in decentralizacija niso prioritete.!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime