Sindikati javnega sektorja "na rezervo" napovedali splošno stavko, podjetniki in minister menijo, da ni čas za prilivanje olja na ogenj

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je včeraj sporočila, da so začeli priprave na splošno stavko, s čimer želijo preprečiti, da bi vlada v sedmi protikoronski paket vključila zamrznitev minimalne plače, ki bi se sicer z januarjem morala dvigniti na 1050 evrov bruto.

Zaenkrat sicer še ni dokončno jasno, ali bo sedmi sveženj protikoronskih ukrepov zamrznitev minimalne plače res vseboval. Podjetniki sicer zaradi epidemije, ki jih je pahnila v težave, prosijo za razumevanje in predlagajo prestavitev dviga minimalne plače. Na Domovini smo spregovorili z ministrom za delo Janezom Ciglerjem Kraljem, sindikalistom Branimirjem Štrukljem, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Brankom Mehom in predsednikom Kluba slovenskih podjetnikov Juretom Knezom.

Sindikati očitajo vladi, da je pokopala socialni dialog

Predsedstvo konfederacije sindikatov javnega sektorja je na včerajšnji izredni seji sklenilo, da začnejo priprave na splošno stavko, ki jo bodo uporabili, da preprečijo uveljavitev zamrznitve minimalne plače. Vladi očitajo, da v pripravo ukrepov vključuje delodajalce, sindikatov pa ne, da je pokopala socialni dialog in da namerava spremembe uveljaviti z »aroganco oblastniške moči«.

Med predlogi za PKP7 naj bi bil tudi predlog za zamrznitev dviga minimalne plače, ki bi glede na osnutke zakona lahko začel veljati z novim letom. Sindikati vladi očitajo, da v dogovoru z delodajalci zlorablja epidemijo za odstop od zakonsko dogovorjenega dviga minimalne plače.

Tudi dvig minimalne plače je bil sprejet mimo socialnega dialoga, z oblastniško močjo tedaj nadkoalicijske Levice

Državni zbor je novelo zakona o minimalni plači sprejel na predlog Levice decembra 2018, brez soglasja socialnih partnerjev. Novela zakona je minimalno plačo s tedanjih 842,79 € bruto (638 € neto) v letu 2019 dvignila na 886,63 € bruto (667 € neto). V letu 2020 se je po tem zakonu minimalna bruto plača dvignila na 940,58 €, kar znese 700 € neto, brez dodatkov.

Za leto 2021 in kasneje zakon predvideva novo formulo izračuna minimalne plače.  Po novem bo ta znašala vsaj 20% in ne več kot 40% več, kot znaša izračun minimalnih življenjskih stroškov. Ti se računajo vsakih pet let in po izračunu iz leta 2017 znašajo 613 € za odraslo samsko osebo. To bi pomenilo dvig minimalne neto plače vsaj na približno 735 €, dvig minimalne bruto plače pa na približno 1050 €.

Sindikati sicer vlado že več mesecev pozivajo, naj ponovni izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki je predviden za leto 2023, izvede že letos, a se vlada zaenkrat za to ni odločila. Sindikati so prepričani, da bi ponoven izračun ta znesek še dvignil. Točnega podatka o številu prejemnikov minimalne plače Slovenija od lani ne beleži več, po oceni Eurofunda pa je takih približno sedem odstotkov zaposlenih oz. 61.800 ljudi.

Razmerje med minimalno in povprečno plačo se v Sloveniji sicer stalno zmanjšuje. Leta 2000 je minimalna plača znašala 40,3 % povprečne, leta 2010 45,4 % povprečne, leta 2019 pa že 50,6 % povprečne slovenske plače. Rast minimalne plače je leta 2009 presegla rast produktivnosti.

Štrukelj: Če da država 780 milijonov za orožje, je zamrznitev minimalne plače perverzna

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj na Twitterju sicer zapisal, da pogovori na ESS glede PKP 7 še potekajo in da vlada ni niti prejela, kaj šele sprejela uradnega predloga.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1334895476701876225?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1334895476701876225%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=https%3A%2F%2Fsiol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2Fsindikati-se-pripravljajo-na-splosno-stavko-540548

Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za Domovino povedal, da je stavka vezana na umik zamrznitve dviga minimalne plače iz PKP 7. Ukrep je po Štrukljevih besedah že ob predstavitvi šestega paketa napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. »Nepravično je, da bi bili kaznovani najšibkejši,« je Štrukelj utemeljl zahteve sindikatov in dodal, da dvig ne bi bistveno vplival na izdatke, še posebej ob vseh izdatkih, ki jih je država že namenila za reševanje krize.

»Glede na to, da ima država 780 milijonov evrov za orožje, se nam zdi zamrznitev minimalne plače perverzna,« je dodal Štrukelj. Stavka po njegovih besedah še ni izglasovana. Začeli so s pripravami nanjo, čaka pa jih še več aktivnosti do njene dejanske izvedbe.

Podjetniki prosijo za razumevanje in upajo na odlog dviga minimalne plače zaradi epidemije, želijo si tudi znižanja davčnih obremenitev plač

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh je za Domovino poudaril, da »obrtniki in podjetniki pričakujejo, da za dostojno delo ljudje morajo dobiti dostojno plačilo za dostojno življenje«. Zavedajo se tudi, da so pridobljene pravice za delavce pridobljene, prosijo pa za razumevanje za stisko podjetnikov in obrtnikov, ki jo je prinesla epidemija.

Zato upajo na prestavitev dogovorjenega dviga minimalne plače za eno leto oz. vsaj nekaj mesecev, dokler se gospodarstvo ne  začne pobirati iz epidemije. Pričakujejo tudi dogovor s sindikati v to smer. Je pa dejal, da je zaradi tega predloga tako on kot njegova družina prekela več groženj s smrtjo.

Dodal je, da je jasno, da ljudje z 700 ali 800 evri ne morejo živeti in opozoril, da zaradi krize, ki jo prinaša epidemija po anketi obrtno-podjetniške zbornice kar tretjina podjetnikov razmišlja o zaprtju svoje dejavnosti. Rešitev vidi v zmanjšanju prispevkov na plače, ki so najvišji v Evropi in dodaja, da so v tem primeru podjetniki pripravljeni znižanje davkov v celoti prenesti na delavce, saj se zavedajo, da je zadovoljen delavec lojalen podjetju. Obrtniki si prizadevajo tudi, da bi vlada sprostila omejitve in omogočila odprtje dejavnosti, kjer je majhna verjetnost okužb.

Jure Knez: Dvig minimalne plače bi prinesel tudi druge podražitve

Na dejstvo, da je bil zakon o minimalni plači pisan v drugih časih, časih konjukture in razvceta, ki jih je letos zamenjala globoka zdravstvena in gospodarska kriza, je opozoril ustanovitelj podjetja Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez.

»V tem času zagotovo nihče ne bi pomislil na dvig minimalne plače, saj to po ocenah pomeni izgubo do deset tisoč delovnih mest. Očitek, da socialni partnerji niso vključeni v dialog, ni smiseln, saj že sam zakon o dvigu minimalne plače ni bil usklajen v ekonomsko socialnem svetu.«

Knez je opozoril tudi na težave, ki jih bo dvig minimalne plače prinesel, kot so podražitve storitev najbolj ogroženim skupinam, na primer oskrbnina v domovih upokojencev. »Vsi si želimo čim višjih plač, nujno pa moramo skrbeti za ohranitev delovnih mest, zato je moje mnenje, da je zamrznitev do ponovnega razcveta gospodarstva v tem trenutku najbolj smiseln in nujno potreben korak.«

Janez Cigler Kralj: Sem za dialog, prilivanje olja na ogenj v teh razmerah ni dobro

Minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj za Domovino ocenil, da potrebe po stavki ni. Vlada je namreč sprejela številne ukrepe za zaščito delavcev, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

»Na potrebe in stiske ljudi se tako na ministrstvu kot v vladi odzivamo hitro in učinkovito. Predlagani zaščitni ukrepi s strani MDDSZ so bili sprejeti dobro in dejansko v celoti usklajeni s socialnimi partnerji. Tudi ukrepi iz drugih resorjev so dobili pozitivne odzive in so bili večinoma sprejeti z visoko stopnjo konsenza med socialnimi partnerji,« je še dejal Cigler Kralj.


Seznanjen je tudi z željami tako delodajalcev o zamrznitvi dviga minimalne plače, kot delojemalcev o ponovnem preračunavanju življenjskih stroškov. Glede tega podpira razpravo socialnih partnerjev. »Zato sem podprl predlog delodajalcev, da socialni partnerji o minimalni plači razpravljamo na izredni seji Ekonomsko socialnega sveta, s čemer pa se predstavniki sindikatov niso strinjali.«

Na ministrstvu pravijo, da usklajevanja glede PKP 7 še potekajo, zato tudi niso niti potrdili, niti ovrgli, ali je predlog za zamrznitev minimalne plače vključen v osnutkih novega zakona. Glede očitkov glede socialnega dialoga pa minister Cigler Kralj pravi: »Sam sem vedno pripravljen na dialog s socialnimi partnerji. Dejstvo je, da je koronakriza v vse nas vnesla kar nekaj tesnobe in strahu. Ljudje se bojijo za izgubo delovnih mest, za ekonomsko eksistenco. Prilivati olje na ogenj v teh razmerah, nikakor ni dobro. Mislim, da čas ni primeren za merjenje moči in da moramo stopiti skupaj, premagati covid, da bi lahko čimprej spet normalno živeli.«